»Obstajata dva preprosta koraka, kako iz nas naženemo človeka, ki vse dneve
poležava na kavču. Najprej potrebujete jasen cilj in začetno točko, temu moramo podrediti prav vse. Zakaj poležavati? Ljudje smo rojeni tekači, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi tekli,« pravi
Christian Schiester, ki je pri svojih rosnih dvajsetih letih pokadil 40 cigaret na dan in tehtal več kot sto kilogramov.
Iz enega ekstrema v drugega je odšel tako silovito, da je le dve leti kasneje pretekel svoj prvi Newyorški maraton in v Avstraliji zmagal na 21-kilometrski preizkušnji. V naslednjih letih je pretekel najtežjo tekaško preizkušnjo na svetu Marathon des Sables, ki ga je v šestih grozovitih dneh pripeljala čez Saharo.
Pretekel je Amazonski pragozd, vse štiri največje puščave na svetu na eni, tisoč kilometrov dolgi preizkušnji, zmagal na tekaški preizkušnji Himalayan Run, tekel na Antarktiki do Južnega tečaja in spotoma osvojil še 25 državnih tekaških naslovov. Impresivno, ni kaj.
»Pozabite na osebne trenerje, fitnes aplikacije in druge gadgete. Vse, kar potrebujete, je nepopisan list. Zabeležite, koliko kilometrov pretečete vsak dan ali na teden. Hitrost teka in intenzivnost nista pomembni. Lahko tudi hodite, vse je bolje kot sedeti na zadnji plati. Spominjam se svojih začetkov, ko sem si kot stokilogramski mladenič zadal, da bom brez postanka pretekel tri kilometre do mestnega gradu. Takrat sem se ustavil pri poštnem nabiralniku na koncu ulice. Šel sem nazaj domov, potrt, a ne premagan. Nisem obupal, tega si nisem dovolil, saj sem mimo mojega lista hodil vsak dan in vedno znova me je spominjal na moj cilj.«
Komentarji