Nad kilograme s kombinacijo aerobike in uteži

Hoja in dvigovanje uteži, eno ali drugo, sta bili vedno početji, pomembni za ohranjanje primerne telesne mase - vendar pa lahko največjo korist glede primerne nase prinese vključevanje obeh vadb. Združitev aerobnih početij in dvigovanja uteži je lahko na optimalna kombinacija za uravnavanje telesne mase, je v The New York Times zapisala Gretchen Reynolds, ameriška novinarka in pisateljica, ki velja za natančno in nepristransko.



Njeno pisanje o rekreaciji za znane rekreativne in splošne revije na poljuden način se opira na znanstvena dognanja, pa tudi na njene lastne izkušnje.
V Ameriki je debelost že dolgo resna težava v družbi, zdi pa se, da lahko podobno doleti tudi Evropo in naše kraje, če se družba – zlasti pri nas – ne bo osvestila, da je za polno življenje potrebno tudi gibanje. Ne tekmovanje, pač pa gibanje, pa magari če mu rečemo šport.

Šport in rekreacija sta seveda dve različni stvari, ki imata skupne le rekvizite.
Šport ni nastopanje, pač pa je tekmovanje, rekreacija pa ni tekmovanje, pač pa nastopanje, kjer človek išče užitek in je gradnik zdravja.
 

Raziskava, velika za slabo Slovenijo

V raziskavi v ZDA, v katero je bilo zajetih skoraj 1,6 milijona moških in žensk in njihovih zdravstvenih stanj se je pokazalo, da je pri ljudeh, ki telovadijo (na kakršen koli način), manj verjetno, da bi bili debeli, v primerjavi s tistimi, ki so se odločili za sedeči, sedentarni način življenja; skratka, ki ne migajo.

Vendar pa se je v raziskavi pokazalo tudi to, da imajo med tistimi, ki se gibajo, manj težav z ohranjanjem ustrezne telesne mase tisti, ki kombinirajo aerobno vadbo in vadbo z utežmi (ali uporom), pa tudi če samo občasno.

Debelost je ena izmed najbolj perečih zdravstvenih skrbi na svetu. Pred kratkim je Jane Brody pisala o novi raziskavi, ki predvideva, da bo v desetih letih morda že kar polovica Američanov debelih. Naraščajoča stopnja debelosti je zelo zaskrbljujoča, saj je tako stanje povezano z vrsto resnih zdravstvenih težav, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, srčnimi-žilnimi boleznimi, artritisom, demenco in, v skrajnem primeru, tudi prezgodnjo smrtjo.
Kljub razširjenosti debelosti in obolevnosti zaradi nje pa se zdi, da v ZDA vzroki za ta pojav ostajajo slabo razumljeni. Vemo, da igrata največjo vlogo prehransko in energetsko neravnovesje.



Seveda sta pomembni tudi vadba in neaktivnost, čeprav so zaključki včasih malo zmedeni. Zdi se, da pri večini ljudi s prekomerno telesno težo, zato, da izgubijo kilograme, vadba ni zelo učinkovita - verjetno zato, ker jih po navadi naredi lačne.
Zdi se, da mnogim ljudem vadba ne pomaga, da bi se izognili nabiranju kilogramov. V nekaterih raziskavah v preteklosti se je sicer res pokazalo, da so bili odrasli, ki so pogosto hodili ali opravljali druge telesne dejavnosti, manj nagnjeni k debelosti v srednjih letih kot ljudje, ki so sedeli.

Toda večina teh raziskav je zajemala razmeroma majhne skupine ljudi ali zgolj določeno populacijo, na primer ženske medicinske sestre ali starejše moške. V mnogih od teh študij so bile za ohranjanje zdrave telesne mase prepoznane kot učinkovite le razmeroma velike količine vadbe, na primer uro ali več hoje na dan. Skoraj nihče ni preučil morebitne vloge vadbe z utežmi kot branika pri preprečevanju debelosti, pri čemer je ostalo neraziskano veliko vprašanj o tem, koliko in katere vrste vadbe bi lahko ustrezale naporom za preprečevanje debelosti.
 

O pojavnosti debelosti in vadbi

Tako so se za novo raziskavo, ki je bila ta mesec objavljena v publikaciji Obesity, raziskovalci v Avstraliji odločili, da bodo primerjali vadbene navade in pojav debelosti v ogromni skupini odraslih oseb v Ameriki. Raziskovalci so svoje udeležence našli med sodelujočimi v uradnem Letnem sistemu vedenjskih faktorjev tveganja, s telefonskim raziskovanjem in anketo o zdravju in življenju milijonov Američanov, ki so ga nadzirali Centri za nadzor in preprečevanje bolezni.

Avstralski raziskovalci so se osredotočili na podatke iz raziskav, ki so vključevali odgovore moških in žensk o njihovi višini, teži in splošnih vadbenih navadah, vključno s tem, ali so v preteklem mesecu kakorkoli telovadili, in če je bil odgovor pritrdilen, kakšne vrste in količine vadbe so opravili.




Raziskovalci so zbrali odgovore – pozor! – več kot milijon in 600 tisoč sodelujočih v raziskavi in ​​jih takoj začeli razvrščati najprej glede na normalno telesno maso ali debelost glede na indeks telesne mase, nato pa po njihovih vadbenih navadah. Raziskovalci so ugotavljali, če so moški in ženske poročali, da so v zadnjem mesecu opravili vsaj 150 minut aerobnih aktivnosti, kot sta hoja ali tek, kar pomeni izpolnjeno splošno zdravstveno priporočilo za vadbo.

Zapisali so tudi, če so vsaj dvakrat na teden izvedli vadbo, ki ni vključevala samo vadbe z utežmi, temveč tudi dejavnosti, kot sta joga in vadba z lastno težo.
Raziskovalci so se posvetili tistim, ki so bili ali niso bili debeli in so bili, ločeno, sedeči ali aktivni, vendar so se redno posvečali aerobni vadbi, vadbi z utežmi ali obema vrstama treninga.

Nato so primerjali vadbene navade in debelost in opazili zanimiv vzorec. Pojavnost debelosti, zlasti ekstremne debelosti, je bila med aktivnimi ljudmi veliko nižja kot pri sedečih, ne glede na to, ali je bila njihova aktivnost aerobna ali uporna, z utežmi.
No, moški in ženske, ki so poročali o izvajanju obeh vrst vadbe - ki so denimo tekli in dvigovali uteži, hodili ali izvajali stabilizacijske vaje z lastno težo - so bili približno 50 odstotkov manj debeli kot neaktivni ljudje, in približno 20 odstotkov manj kot ljudje, ki sodelujejo zgolj v aerobnih vadbah ali opravljajo zgolj trening z utežmi.

Z drugimi besedami, zdi se, da je vadba, bodisi aerobna, bodisi kot krepitev mišic z utežmi, dobra za zdravo težo, vendar je oboje skupaj še bolje, pravi Jason Bennie, višji znanstveni sodelavec na Univerzi Južni Queensland, ki je vodil raziskavo.
Vendar se je študija se opirala na spomine udeležencev na vadbo, ki so lahko nezanesljivi, in tudi povprašali so jih samo o enem področju življenja. Torej študija ne more dokazati, ali je že zdaj nujno izvajanje vadbe, da bi preprečili debelost v prihodnosti. Prav tako raziskava ne more ugotoviti, če je v nekaterih primerih debelost preprečila, da bi bili ljudje aktivni, kar bi pomenilo, da je njihova teža določila način vadbe, in ne obratno.

 

Ne za debelost, za zdravje gre!

Morda je najpomembnejše, da nam raziskava ne (do)pove zgolj tega, kako nam lahko povečanje sprehodov ali drugih aerobnih dejavnosti s treningom z utežmi pomaga, da se izognemo debelosti. Dr. Bennie in njegovi sodelavci domnevajo, da aerobna in odporna vadba oz. vadba z utežmi ali lastno težo vpliva na našo presnovo, hormone, apetit in celo na tisti del naših možganov, ki sinergično preoblikuje naše telo in um na načine, ki zmanjšujejo verjetnost, da bomo pridobili na teži.
Zagotovo bo za popolnejše odgovore potrebnih še več raziskav. Medtem pa naj tisti, ki si želijo obvladovati telesno maso, razmislijo o hoji ali kolesarjenju do telovadnice, kjer bi morda nato želeli dvigniti še nekaj uteži.