Franja je naša vzdržljivostna dirka (7)

Inteligentna vadba, pri kolesarjih? Marsikdo se vpraša, kaj imata skupnega bicikel in inteligenca, če se nekdo več ur na dan vozi za preznojeno ritjo kolesarskega soborca, se bori z vetrom in znojem in ves čas tvega, da ga bo zbil avtomobil.

Ja, vse to je res. Kot je tudi res, da inteligentni ljudje preznojeno zadnjico pred seboj uporabijo za zavetrje, se izogibajo vetru, znoj nadomeščajo z napitki in hrano, in so ves čas pozorni, kaj se dogaja na cesti pred, ob in za njimi.

Američan Chris Kostman, na čigar zapise izpred desetih let se opiramo, je strokovnjak za vzdržljivostno in vztrajnostno kolesarstvo. Tudi mi, ki vadimo, recimo dvakrat na teden, postajamo vztrajni in vzdržljivi in Franja nas vse bolj vabi. Na obe razdalji, na kratko Franjo in na dolgo Franjo.

Mali maraton Franja BTC City ima 97, veliki, tradicionalni maraton Franja BTC City pa 156 kilometrov.

Napaka številka 7: (Ne)Inteligentno načrtovana vadba

Zdajle se verjetno že držite za glave, saj sta se vam nenadoma posvetili številki, ki ju še niste zmogli na kolesu, junij pa se bliža ... No, bodimo praktični: ena od lepot vztrajnostnega športa je, da točno vemo, koliko moramo prevoziti, pa tudi to, koliko časa imamo na voljo. Potem je to treba zgolj združiti v vožnjo, na kateri čim bolj uživamo in ne trpimo čez mero.

Pri cestnem kolesarjenju je tako, da je vsaka sezona trening, in več ko je sezon, več treninga imamo, vse se namreč nalaga v naše telo. Kmalu ugotovimo, da napredujemo le, če količino vadbe - tako v kilometrih kot v urah - zvišujemo postopoma, da so naše vožnje prej umirjene kot divjaške, tudi če se držimo načel o raznolikosti treninga, o katerih smo že pisali. Raznolikost že, samo bezljanja nikar. V kolesarstvu bližnjic ni. So le poti, ki se zdijo mamljive, nekaj časa se celo zdi, da smo našli čudežno bližnjico, a na koncu se sesedemo v nesrečen kup človeka, ki si je želel postati kolesar, le da je to počel brez premisleka. Pameti, po domače.

No, je pa pri kolesarjenju nekaj dobrega. Največkrat smo sposobni prekolesariti dvojno razdaljo tistega, kar smo mislili, da je v naši moči! Kolesarjenje je drugačen šport kot tek, kjer je treba, če želiš preteči daljšo razdajo, tudi veliko več vaditi in moraš biti vedno sposoben preteči 80-odstotkov načrtovane razdalje že na treningu. Na kolesu je drugače. Tek na daljše proge zahteva veliko prilagoditve, tako telesa samega kot prilagoditve na podlago, drugačen napor, drugačno porabo energije, možnosti hidracije in okrepčila so otežene.

Ko kolesarimo, je vadba, ki posnema recimo naše tekmovanje, tako po tempu kot razdalji, največkrat nepotrebna in velikokrat kontraproduktivna. Če si boste upali večkrat prevoziti več, kot mislite, da ste sposobni, in če boste to ponavljali večkrat, seveda spočiti, boste ugotovili, da ne 97- in ne 156-kilometrska Franja ne bi smeli biti nobena posebna ovira.
In ne pozabite, da na našem velikem kolesarskem prazniku lahko vozite tudi v zavetrju, s čimer prihranite ogromno energije.
O vožnji v zavetrju bomo seveda še pisali.

Kliknike na video o Franji

Na koncu še pojasnilo: naši zapiski o Maratonu Franji BTC City so namenjeni temu, da boste o kolesarjenju in kolesu razmišljali, niso pa naši zapisi trening.