Neomejen dostop | že od 9,99€
Skoraj vsi poskušamo kdaj pa kdaj shujšati, kar pomeni, da na milijone ljudi preizkuša različne shujševalne diete, ki omejujejo, kaj, kdaj in kako jeste.
Nekateri sicer shujšajo, vendar se večina zredi. To vodi do vprašanja: Kaj delam narobe? Tukaj je prava resnica: ni odvisno od vas, od nas. Gre za biologijo.
Umazana skrivnost dietne industrije je, da mnoge diete ne uspejo. Po znani študiji na univerzi UCLA večina ljudi ne le povrne izgubljene teže med dieto, ampak se zredita celo dve tretjini in še več.
»Ta vrsta neuspeha ima lahko visoke čustvene stroške,« pravi dietetičarka Alice Ramsey. Toda v resnici to nima nič opraviti z močjo volje.
Najprej je to preprosta matematika – če zmanjšate število zaužitih kalorij (pa naj bo to štetje kalorij, izločanje določenih kategorij hrane ali omejevanje ur, ko lahko jeste), boste zagotovo shujšali.
Potem pa se vaše telo in možgani odzovejo in poskušajo ustaviti ta proces. V bistvu naše telo misli, da stradamo, in nas skuša rešiti in zaščititi za vsako ceno. Glavni razlog za takšen odziv je hormon leptin, ki nastaja v maščobnih celicah. Leptin možganom sporoča, da smo siti – ko zmanjšamo količino maščobe v telesu, tako se proizvaja manj leptina in po večerji ali kosilu nimamo enakega občutka sitosti kot prej. Namesto tega telo prejme hormonska sporočila, ki pravijo: »Vsi moramo sodelovati! Ta oseba mora pridobiti na teži!«
Dlje kot smo na dieti, manj kalorij pokurimo, kar pomeni, da moramo še bolj omejiti vnos hrane, da bomo še malce shujšali ali celo vzdrževali trenutno telesno težo. Ta reševalni sistem se imenuje weight defense, katerega cilj je, da nas obdrži v razponu od 4,5 do 9 kilogramov, znotraj nastavljene vrednosti naše telesne teže.
Še en stranski učinek diete: »Ko ste pozorni samo na to, kaj in kdaj jeste, lahko prenehate beležiti signale, ki vam jih pošilja vaše telo,« pravi Ramseyeva in ugotavlja, da so raziskovalci odkrili enako vedenje, kot sta prenajedanje in bulimija, pri ljudeh na dieti in pri tistih, ki se res spopadajo s pomanjkanjem hrane. »Izgubimo pravi občutek lakote, sitosti in izpolnjenosti. »Izgubimo tudi občutek, da je hrana nekaj, v čemer uživamo, kar ustvarja dober občutek v telesu,« pravi Ramseyeva.
Seveda si veliko ljudi postavlja to vprašanje, a obsesivno vsakodnevno razmišljanje o telesni teži in razmišljanje o tem, kaj bi morali jesti za vsak obrok, je velika obveza. Kaj se zgodi, ko greste na dopust ali ko ste zadolženi za kuhanje? Krivda zaradi hujšanja lahko popolnoma poruši vaše prehranske navade in povzroči odločitev, da boste strožji do sebe. Kaj dobite od spoštovanja svojega telesa, ne glede na to, kakšne lepe, zdrave oblike je? »Obstaja pravi občutek svobode, ker ne razmišljaš ves čas o hrani, se ne počutiš krivega in lahko preprosto poješ obrok in greš naprej,« pravi Ramseyeva. Bomo to kdaj občutili?
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji