Kako se pravilno vozim s specialko

Za specialke pravimo, da so to kolesa kolesarjev. Kar v prevodu pomeni, da so namenjena najbolj izkušenim kolesarjem. V oklepaju bi se moral vprašati, za koga so potem kolesa za spuste, downhill? Ampak se ne bom ... ker bi mi BMX-arji mogoče zamerili, da ne govorim o kronometristih.

Kaj lahko mtb nauči cestarje in makadamakarje

Ni novica, če napišem, da je v zadnjih dvajsetih letih cestno kolesarjenje z dirkalnimi kolesi v Sloveniji in v Evropi v velikem porastu. Trend je še vedno obrnjen navzgor, zelo hitro pa so ta trend prehiteli kolesarji na električnih kolesih. Ne, kolesarji z električnimi kolesi ne gredo hitreje, samo lažje se vzpenjajo po klancih.

Namen tega članka je opozoriti na nekatere napake, ki si jih cestni kolesarji na dirkalnih kolesih, mogoče sploh ne zavedajo, a še vseeno uživajo. Mogoče bo po prebranem užitek celo večji. Članek je namenjen tistim, ki se že vozijo, ne začetnikom, zato se ne bomo ustavljali in svetovali, kakšno specialko kdo potrebuje, kakšna je osnovna oprema in podobno.

Osnovni položaj kolesarja na specialki je, ko se drži za spodnji del krmila in ima dlani na najbližjem položaju do zavornoprestavnih ročic. Saj gre za dirkalno kolo, čeprav danes ni vsako kolo z krivo balanco, dirkalno kolo, ampak o tem pozneje. Govorimo o dirkalnem kolesu, ki ste si ga omislili, zato, da boste lažje in hitreje kolesarili. Da boste lažje kolesarili čez klance, ki vas še posebej privlačijo.

V opisanem položaju bi se moral vsak specialkar počutiti najbolje. Če se ne počutite kot dirkač po nekaj sto prekolesarjenih kilometrov, potem vam kolo ne ustreza, oziroma, se vaše telo še ni privadilo na ta prisiljeni položaj, ki ne bi smel biti več prisiljen. Kdaj ni prisiljen? Ko imate pripravniško obdobje za sabo, kar pomeni, da imate na števcu, ki kopiči kilometre že nekaj tisoč kilometrov. Ko na specialki niste več vajenec, ampak že skoraj mojster. Če vam še vedno ne ustreza ta položaj, potem se morate posvetovati s strokovnjakom, ki se na to spozna. 

Ne dirkam in zato me držanje za spodnji del balance ne zanima preveč. Verjamem, da vas dirkanje ne zanima, vendar, če ne izkoriščate tega položaja, potem nikoli ne boste spoznali pravega užitka, ki ga tako kolo ponuja. 

Najraje se držim za ravni, zgornji del krmila in počasi uživam na vožnjah

Potem se bo vaša specialka polenila in je mogoče čas, da se predate užitkom, ki ga ponuja treking kolo. Držanje za spodnji del balance je osnovni položaj kolesarja na specialki zato, da bi še večje udobje doživel, ko se drži za zgornji del krmila in ko se drži za zavornoprestavni ročici. Slednji položaj je namenjen, ko kolesarimo počasneje ali ko smo na pedalih, kar se opiše takrat, ko zadnjica zapusti sedež in poganjamo v stoje.

Nastavitev cestnega dirkalnega kolesa: Kaj lahko storimo sami?

Tako poganjanje sodi med osnovno početje. Zato so kolesarski čevlji in pedali na vpenjanje, na klik, tako nujno potrebna. Zavornoprestavni ročici nista na dosegu prstov samo pri vožnji navkreber. Vendar se moramo res prepričati, da ni kake nevarnosti, ob kateri moramo hitro zavirati. Na klancih takih nevarnosti ni, zato se držimo za zgornji ravni del krmila. Vendar, ko stopimo na pedale, ko zadnjica zapusti sedež, se moramo obvezno preprijeti za zavornoprestavni ročici. Nikakor se ne držimo za zgornji ravni del krmila. Zakaj? Zato, ker v takem položaju ravnotežje zelo trpi. Samo preprijem zapestja ponudi čisto drugačno stabilnost, varnejšo stabilnost na pedalih.

Prestavno razmerje se ponuja tehnični nasveti

Prestave so zato, da se uporabljajo vseskozi. Zadnja kaseta, zobnik, piramida, ima lahko 10, 11 ali 12 verižnikov, zobnikov. Na gonilkah imamo še vedno največkrat dva verižnika, zobnika. Ne vemo še kdaj bodo tako kot na gorskih kolesih izumrli sprednji menjalniki, ampak o tem, potem. Rekreativni kolesar naj bi pedala obrnil 70-krat do 90-krat na minuto. Kako to vem? Štejte, če nimate obratomera na kolesarskem računalniku. Obrati se uravnavajo s prestavami in vašo voljo po poganjanju. Če imate nižjo kadenco, potem ste na klancu ali pa vozite s pretežko prestavo. Umirite se, prestavite in nadaljujte.

Pnevmatiki morata biti vedno prav napolnjeni z zrakom. Na vsakem plašču piše minimalna in maksimalna napolnjenost. Nikoli ne kolesarite z minimalno številko, raje z maksimalno. Zakaj? Hitrost na specialki je najbolj odvisna od najbolj ustreznih gum. Da, tako kot je to pri formuli 1, kajne? Napačna izbira pnevmatik in tlaka v njih, upočasnijo tudi najboljše modele specialk. Širše pnevmatike z manj tlaka ponujajo udobnejšo in varnejšo vožnjo. Drži, vendar mi ne kolesarimo s specialkami zaradi udobnosti, ampak hitrosti in lahkosti. Saj so širše gume z manj tlaka dokazano hitrejše! Da, v laboratoriju, na cesti pa ... O tem se trenutno odvija vojna med kolesarji in strokovnjaki v laboratorijih.

Pnevmatiki morata biti vedno prav napolnjeni z zrakom. Na vsakem plašču piše minimalna in maksimalna napolnjenost. Nikoli ne kolesarite z minimalno številko, raje z maksimalno. Zakaj? FOTO: Arhiv Polet/Isadore

Osnovni položaji telesa na specialki 

Med poganjanjem imejte kolena ob zgornji cevi okvirja kolesa. Ne kolesarite na O in ne na X. Na O trpijo kolenske vezi, gležnji in kolki in ... na X pa boste kolena drgnili ob štango. Ramena so poravnana, vendar spuščena, komolci so vedno pokrčeni in so v širini zavorno prestavnih ročic. Ne na O in ne na X. Če bodo na O, potem vas bodo kmalu začele boleti roke in aerodinamika se bo podrla, na X pa boste skrčili pljučni krili in vaše dihanje bo še dodatno oteženo. Hrbet je zakrivljen. Če se držite za spodnji del krmila in imate idealno zakrivljen hrbet, lahko kolesarite z bidonom med lopaticama. Ampak, ne obremenjujte se s tem. Pogled je stalno usmerjen naprej na cesto, glava je naravnost, ne postrani. Zato mora biti čelada ustrezne velikosti in zato se na specialkanju nikoli ne vozimo s čelado z vizirjem. 

Zaključek

Znano je katere so osnovne napake ljubiteljskih oziroma rekreativnih kolesarjev. Prva je, da imajo previsok ali prenizek sedež. Druga je, da imajo preveč ali premalo napumpane gume. Tretji je, da so neprimerno oblečeni. Četrti, da zavirajo, bremzajo v ovinkih. Peti, da nikoli nimajo s sabo rezervne zračnice, kaj šele montirk in pumpe. Šesti, da predrte zračnice ne znajo niti zamenjati. Sedmi, da prezgodaj kolesarijo predaleč. Osmič, da ne znajo voziti kolesa naravnost ...

Osnovne napake rekreativnih kolesarjev