Nastavitev cestnega dirkalnega kolesa: Kaj lahko storimo sami?

Med osnovne napake rekreativnih specialkarjev sodi tudi nastavitev kolesa. Izkušenejši kolesarji pravimo, da že na kilometer vidimo ali je kolesar začetnika ali ne. 

Osnovne napake rekreativnih kolesarjev

To se vidi po drži na kolesu. Kolesar, ki nima dobro nastavljeno kolo, to pomeni, da na njem sedi zelo neudobno, se na kolesu drži kot, da bi ga krotil. In to neuspešno.

Od daleč se vidi, ali tak kolesar sploh lahko uživa recimo v dirkalnem položaju, to je v tistem, ko se drži za krivino, spodnji del balance. 

Saj ne dirkam. Saj ne treniram. Samo vozim se. To so izgovori tistih, ki imajo napačno nastavitev. Če ste si kupili novo kolo in s tem nimate nobenih izkušenj ali če ste ugotovili, da se na starem kolesu ne počutite dobro, si lahko pomagate z nekaj osnovnimi nasveti, ki sledijo.

Vendar je lažje, če za to prosimo strokovnjake. Ne pozabite na nekaj: Specialka že sama po sebi ni udobno kolo, vendar je jasno, da na njej ne smete trpeti zaradi slabe nastavitve sestavnih komponent.

In še enkrat nasvet; v Sloveniji je veliko centrov v katerih vam kakovostno nastavijo kolo, zato jih le poiščite in obiščite. Naš sestavek naj vam bo za prvo pomoč, za splošno razgledanost kolesarskega sveta.

Višina sedeža na kolesu

Je prvi problem, ki ga neizkušeni kolesarji zanemarjajo. Poleg vsega že napisanega (tudi v Poletu) v priročnikih, ki jih v slovenskem jeziku skoraj ni, je tukaj nekaj osnovnih navodil.

Na najnižji točki pedala mora biti kolena rahlo skrčena, kolki pa ob pogledu od zadaj na sedežu ne smejo zibati. Nastavite višino tako, da je med vašo peto in pedalom v najnižji točki 5 milimetrov prostora. Dodajte še nekaj milimetrov, če imate čevlje z zelo tankimi podplati na peti v primerjavi s sprednjim delom stopala. Prav tako zvišajte sedež za 2 do 3 milimetre, če imate dolge noge v primerjavi s telesno višino. Za ljudi z bolečinami v kolenih zaradi zmehčanega ali obrabljenega hrustanca lahko nekoliko višje nastavljen sedež deluje terapevtsko, zato ga postopoma dvigujte, dokler se ne začne zibanje kolkov, potem pa ga rahlo spustite. Višino sedeža spreminjajte za 2 milimetra naenkrat, da se izognete prenapenjanju nog.

Trije načini kolesarskega napredka v klancu

Položaj sedeža naprej/nazaj

Sedanja usmeritev je pomik sedeža nazaj, da zagotovi več moči za vzpone. Za začetek se udobno usedite na sredino sedeža z gonilkama v vodoravnem položaju. Spustite svinčnico (vrvico, na kateri ste na konec pritrdili majhen predmet) s sprednjega dela kolena sprednje noge. Svinčnica se mora dotikati sredine osi pedala. To je osnovni položaj, dosežete pa ga tako, da sprostite vijak sedeža in ga premikate naprej ali nazaj. Ljubitelji vzponov, kronometristi in tudi nekateri cestni kolesarji imajo večinoma raje, da vrvica visi nekaj centimetrov za koncem gonilke, da povečajo vzvod v višjih prestavah. Nasprotno pa imajo ljubitelji hitrega pedaliranja raje nekoliko bolj naprej pomaknjen sedež, da izboljšajo hitrost vrtenja pedalov. Če se vam noge dotigajo krmila, je narobe. To popravite z nastavitvijo višine krmila, ne s premikanjem sedeža naprej ali nazaj.

Na najnižji točki pedala mora biti kolena rahlo skrčena, kolki pa ob pogledu od zadaj na sedežu ne smejo zibati. FOTO: Arhiv Proizvajalca/Arhiv Polet

Nagib sedeža

Določite ga lahko z vodno tehtnico (vaservago) tako, da sedež poravnate vzporedno z zgornjo cevjo okvirja. Za cestno in potovalno vožnjo je tak položaj sedeža najboljši. Preveč nagnjen sedež pa povzroči, da zdrsnete naprej in prenesete preveč teže na roke, kar je neudobno, nevarno, skratka, nepravilno.

Višina krmila na kolesu

Z dovolj visoko nastavljenim krmilom (normalno približno 2,5 cm pod vrhom sedeža) boste bolje izkoriščali spodnje krivine (držaj na krmilu z zavorami). Če krmilo znižate, lahko izboljšate aerodinamiko, vendar lahko, zato stisnete prsi in otežite dihanje. Nikoli ne dvigujte krmila nad najvišjo višino (običajno označeno na nosilcu) sicer lahko zaradi pritiska poči.

Nastavitev višine krmila je odvisna od vaše gibljivosti spodnjega dela hrbta. Stojte pokončno, potem pa se v pasu pripognite, da se s prsti dotakne tal.

- Če se s prsti ne morete dotakniti tal, nastavite krmilo v isto višino kot sedež
- Če se tal lahko dotaknete s prvima dvema členkoma prstov, nastavitve krmilo 5 do 10 cm nižje od sedeža
- Če se tal lahko dotaknete z dlanmi, nastavite krmilo 10 do 15 cm nižje od sedeža.

Kako izboljšam kolesarjenje v klanec

Dolžina nosilca krmila (fajfe) in zgornje cevi okvira

Ti dve dimenziji, ki določata vaš doseg, se spreminjata glede na vašo gibčnost in anatomijo. Ni dokončnega recepta, obstaja pa dobro izhodišče. Ko ste dobro nameščeni z rahlo skrčenimi komolci in z dlanmi na zavorah, vam mora krmilo zakrivati pogled na sprednje pesto. To je razmeroma pokončen položaj in sčasoma boste morda izkoristili daljši nosilec krmila za izboljšanje aerodinamike in bolj raven hrbet.

Drug način za preverjanje dolžine nosilca krmila je, da na sobnem kolesu rahlo poganjate in postavite dlani na držaj krmila za zavorami, kot da bi dirkali ali vozili po klancu navzdol. Ko imate koleno v najvišjem in najbolj usmerjenem položaju, zasukajte komolec, rahlo skrčen, proti kolenu na sprednjem položaju. Komolec in koleno se morata rahlo dotikati oziroma naj bo med njima do 2,5 cm široka vrzel. Če se komolec in koleno prekrivata, je nosilec krmila verjetno prekratek. Dolžina nosilca krmila je odvisna tudi od dolžine zgornje cevi okvira.

Širina krmila

Širina krmila naj bi bila enaka širini kosti ključnice in ne ramen. Nekoliko širše krmilo je le zato, da vam razširi prsni koš in olajša dihanje, kar pa danes razumemo kot »babje vraže«, zato se držite mer razdalje med koncema ključne kosti. Nekateri modeli imajo daljšo spodnjo krivino (del krmila za zavorami), da omogočajo boljši oprijem kolesarjem z velikimi dlanmi.

Odlična ideja za varnost kolesarjev

Dolžina gonilk kolesa

Za rekreacijo skoraj nepomemben podatek razen v primeru, če ste visoki 190 cm in vam nekdo po pomoti ponudi gonilki 170 mm dolžine. Ne skrbite, proizvajalci že sami vedo h kaki števiki okvirja, kako dolge gonilke spadajo. Usmeritev se nagiba k daljšim gonilkam (čeprav najnovejša dognanja temu spet nasprotujejo). Te omogočajo večjo moč, vendar pa zmanjšujejo hitrost vrtenja pedal. Na splošno pa velja:

- če je vaša dolžina nog od presredka do gležnjev manj kot 72,5 cm, uporabite gonilke dolžine 165 mm
- če vaša dolžina znaša 72,5 do 80 cm, uporabite 170 mm
- pri dolžini 80 do 85 cm, pa 172,5 mm.
- pri dolžini več kot 85 cm pa 175 mm.

Dolžina gonilke se meri od sredine gonilne osi do sredine osi pedala in je navadno vtisnjena na zadnji strani gonilke.

Pred prvo turo z novim kolesom

Nekaj pomembnih navodil pred prvo daljšo turo nikoli ne škodi.

Če ste kupili novo kolo, vam je trgovec verjetno priporočil, da se po nekaj kilometrih (približno 100-200) vrnete nazaj v servis, kjer vam bodo ponovno pregledali kompletno kolo. Brezplačno seveda. Zaradi vaše teže se napere razrahljajo, žične natege ali pletenice za prestave se potegnejo iz vijakov, kar otežuje prestavljanje; matice in drugi sestavni deli se razrahljajo in jih je treba pritegniti. Vse te spremembe, ki se zgodijo v prvih kilometrih vožnje vam lahko pokvarijo užitek pri vožnji, kar pa je nepotrebna nevšečnost. Sestavni deli kolesa se nameščajo za dolgotrajno delovanje in jih je treba le nastaviti. Po nastavitvi po nekaj deset prevoženih kilometrih se ponavadi raznovrstni deli, ki sestavljajo kolo, varno povežejo.

Kolo leta: Novi Colnago C68 verjetno ne bo Pogačarjeva izbira

Pred vsako vožnjo

Navadite se redno pregledovati vaše kolo. Podroben pregled opravite takrat, ko ga čistite.

Še preden boste naredili nekaj ogrevalnih vaj ob kolesu je zelo priporočljivo pregledati in ugotoviti ali boste sedli na varno in za vožnjo pripravljeno kolo. Ob rednih pregledih boste odkrili večino morebitnih težav. Seveda boste s tem prihranili denar, preprečili nepotrebne težave s svojim kolesom in tudi morebitne nezgode. Takšna preverjanja vam ne vzamejo več kot 5 minut, če boste pa to počeli redno pa še toliko ne.

Če štartamo na začetku

Zavore so tiste, ki nam zavestno ali podzavestno vedno dajejo največji občutek varnosti. Da bi preverili ali imajo ročice pravilen hod, jih je treba stisniti in se ne smejo dotikati krmila. Sčasoma se zavorne žične natege raztegnejo, gumijaste pa se obrabijo, kar vpliva na to, koliko moramo ročico stisniti, da zavora deluje. Izrabljene gumijaste zavorne obloge zamenjajte takoj. Če ste ugotovili, da niso za v kanto potem zadostuje nekaj obratov matice, ki zategne pletenico pri zavornih čeljustih ali pri zavorni ročici. Sprednje in zadnje gumijaste obloge, se morajo natančno prilegati na obod obroča. Žične natege se morajo neovirano, gladko odzivati na pritisk zavorne ročice in morajo takoj popustiti, ko popustite zavoro. Podmažite jih, če ni tako. Enako velja za kolutne zavore, le da le-te nimajo žic, ampak bovdne v katerih je olje.

Preverite plašče in kolesa

Vaš edini stik s trdno podlago sta plašča. Ne skoparite z denarjem, ko si kupujete nove. S kakovostnimi plašči bo vaša vožnja udobnejša, hitrejša in varnejša. Preverite tlak v zračnicah. Na vsakem plašču je točno označeno (v barih), koliko je minimum in maximum za polnjenje tlaka. Če se boste držali navodil, bosta vaša plašča služila dlje. Opaziti je, da kolesarji temu ne posvečajo veliko pozornosti prav tako kot vozniki avtomobilov, ampak še enkrat poudarjamo, da boste s tem zelo podaljšali življenjsko dobo plaščev, deležni boste manjšega števila defektov in vožnja bo taka, kot jo pričakujete; varna in udobna. Kolesa, obroči vam ne smejo opletati. Zgodi se, da se med vožnjo razrahljajo napere na obročih, zato je redno preverjanje zelo koristno. Tega ne popravljajte sami, ker je to zelo zahtevno opravilo. To opravilo prepustite strokovnjakom.

Kakšno je kolesarjevo orodje?

Pred vožnjo preverite še okvir in vse dele, ki so pritrjeni nanj, ko je npr; krmilo, sedež, gonilke, nosilci za plastenke, vilični ležaj, menjalnika. Poskrbite, da je veriga vedno čista in podmazana, tako, da členi gladko tečejo čez verižnike. Preverite vse vijake in matice: od tistih na števcu, če ga imate na krmilu do tistih najpomembnejših na menjalnikih, zavorah, verižniku, krmilu, sedežu ...

Ko se vrnete domov ga ne parkirajte kar takoj v garažo ali klet. Če vas je preveč utrudilo se po počitku vrnite k biciklu. Ponovno preverite plašče in z njih ter obročev očistite pesek ali kako drugo umazanijo. Očistite umazanijo z verižnikov, sprednjih in zadnjih. Obrišite vlažen sedež. Obrišite, tudi verigo. Rahlo jo podmažite. Če se je na njej nabralo blato jo najprej obrišite s krpo, namočeno v razredčilo.

S težavami z menjalnikoma se ne ubadajte sami. Če niste strokovnjak, boste stanje še poslabšali. Zaupajte serviserjem, kajti oni najbolje vedo zakaj je do težav prišlo in kako jih odpraviti. Na splošno priporočamo, preden začnete kolesarsko sezono, kolo zapeljati na servis, kjer bodo natančno pregledali, odpravili morebitne napake in pripravila na novo sezono. Enako priporočamo ob koncu kolesarske sezone. Ne pustite kolesa ležati v kleti ali garaži zanemarjenega in pozabljenega, saj boste na pomlad svojo malomarnost obžalovali. Prepustite ga serviserjem, ki vam ga bodo skrbno pripravili za zimski spanec.

Kolo je dragocena stvar in verjamemo, da zanj niste zapravili denarja, ampak ste kupili pripomoček, ki vam bo v veselje. Ne zanemarjajte ga, je predrago. Navadite se uživati na njem in ob njem.