Jezersko: povratek v smučarskotekaški raj

To je podatek, ki ga smučar tekač še kako rad sliši. Ta podatek pomeni, da je proga težka, da ravnine skoraj ni, da je primerna za dobre tekače. Vendar ker imajo Jezerjani dolgoletne izkušnje s progami za smučarski tek, nikoli ne pozabijo niti na začetnike, zato se tudi zanje najdejo ravni odseki, krogi, ki so kot nalašč za učenje te čudovite zimske športne rekreacije. Za popolne začetnike je na voljo učni poligon ali tekaške jasli.
 
Zgornje Jezersko ima zelo dolgo tradicijo smučarskega teka. Ko so bile zime še zime, so bile vse rezervirane za tekače iz vse nekdanje skupne države kot tudi za prve sosede Avstrijce. Ampak, to so bili drugačni časi in Jezersko se je zdelo veliko večje, kot je danes.
 
Največ prog je na položnih sončnih travnikih ravenskih kmetij nad Planšarskim jezerom. Za bolj izurjene tekače pa so proge urejene tudi po dolini Ravenske Kočne vse do tovornih žičnic in Štularjeve planine.
 
Ko sem prvič s smučmi tekel po Jezerskem (Dolinci nikoli ne rečemo Zgornje ali Spodnje Jezersko, ampak je za nas vse Jezersko, tudi Jezerski vrh je Jezersko, tako kot so zanje vsi tujci »taspodni«), si nisem predstavljal, da bo nekoč prišlo leto 2020 in bom še vedno tekel, in to z lastnim otrokom. Pač pubertetnik verjetno nikoli ne razmišlja o tako daljni prihodnosti, kaj šele o potomcih. Takrat smo bivali v zgradbi, kjer je zdaj urad občine Jezersko.

Ne vem, ali je bil to hotel, hostlov takrat še nismo poznali, najverjetneje je res bil hotel, vendar v precej ubogem stanju. Snega je bilo do okenskih polic, v kasetofonih pa se je na glas vrtela Pyromania, čisto sveži album Deff Leppardov. Treningi so bili smučarskotekaško in pohodniško obarvani seveda, saj je šlo za zimske priprave kolesarjev. Kakih deset nas je bilo v dveh sobah s pogradi. Razen živahne težkometalne glasbe ni bilo slišati žive duše. Trener Ilija Čosić nas je tako gnal, da smo po treningu najprej zaspali in šele potem prijeli za žlico. Kondicijske priprave niso nikoli na lestvici priljubljenih treningov. Niti v današnjih časih ne.
 
V tisti zimi sem spoznal Gašperja Kordeža, ki je bil takrat prvo trenersko ime smučarskega teka v Sloveniji. Gledal nas je kolesarje in se smehljal, znal je povedati, da smo vzdržljivejši od vsakega pravega tekača na smučeh, če pa bi imeli pol tako dobro tehniko kot oni, ne bi bili več kolesarji. In nas je učil tehnike smučarskega teka. To je bilo šele težko. 
 
Spomnim se, da so bile proge potegnjene povsod, kamor ti je segel pogled. Danes je na razpolago 15 kilometrov skrbno urejenih prog v dolini Ravenske Kočne. Trenutno je zelo lepo urejen del tekaške mreže: povezava od Planšarskega jezera do P1, Jenkove, Anclove domačije in vse do tovornih žičnic. Še včeraj je bil tek brezplačen, danes ne vem, ali je še. Leto 2021 se piše in Jezersko ima veliko snega, zato bodo najbrž začeli zaračunavati pet evrov za tekača. Parkirate lahko na velikem parkirišču pred Planšarskim jezerom, ki je (še) brezplačno ali pa nekoliko više ob tekaški progi, kjer so manjša parkirišča in se hitro zapolnijo. Parkiranje v naravi ni dovoljeno in se sankcionira. Dostop v dolino Ravenske Kočne do turistične kmetije Ancelj je v zimskem času omejen.
 
Dolinci Jezersko poznamo predvsem zaradi Planšarskega jezera in ovinkov, ki peljejo do tja. Gorenjska motoristična cesta »Route66«, zato kolesarji med koncem tedna tako neradi kolesarimo tja gor. Da, to je tista cesta, ki jo stražijo bunkerji iz druge svetovne vojne. Da, to je tista najlepša cesta, po kateri prideš v Avstrijo. Da, to je tisti kraj, kjer živijo Jezerjani.
 
Turistična ponudba je odlična. Zame je najboljše gostišče Kanonir, ki pa je daleč pod Planšarskim jezerom. Da, Jezero je rezervirano za turiste in amaterje, za nas »Jezerjane« je Kanonir zbirno mesto. Pri Kanonirju se ne vidi nič razen ceste, ki pelje proti jezeru in Avstriji. In še enkrat; da, na Jezerskem je tisti hotel, ki je vila s petimi zvezdicami, kjer noč stane že od 272 evrov. Čez cesto pa strežejo pice za manj kot deset evrov. Še nekaj gostišč je in veliko več sob, kjer lahko prespite. Danes ne, korona še vedno galopira tudi po Jezerskem. A nekoč bo spet prišel dan, ko bo korona dezinficirana bo Jezersko spet mravljišče vikend turistov. Smučarji tekači, zdaj je čas za trening, za vadbo, izkoristite ta gorenjski biser … raje med tednom kot za konec tedna.