Jesenski napotki za varno obiskovanje gora, izjemna poletna sezona

V sredini jeseni pa se oziramo na letošnjo poletno planinsko sezono, ki je bila v marsičem drugačna od preteklih:  po številu nočitev  v planinskih kočah je primerljiva oziroma za odtenek še boljša od rekordnega leta 2019, posledično je bil velik pritisk obiskovalcev gora na okolje, za dodaten problem je poskrbela poletna suša, ki je visokogorske koče pripeljala do pomanjkanja vode.

Do konca septembra 2022 je bilo v planinskih kočah 120 tisoč nočitev, kar je primerljivo oz. celo za odtenek več od sicer rekordnega leta 2019. »Največ nočitev je bilo v Julijskih Alpah, še posebno v planinskih kočah na širšem območju Triglava.

V nekaterih kočah okoli Triglava je delež tujcev presegel 75 odstotkov. Nasploh je delež nočitev tujcev v planinskih kočah v Sloveniji že presegel polovico, v letu 2022 je bilo to kar 58 odstotkov,« je razložil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

V visokogorju nadpovprečen obisk, sredogorje brez presežkov

Največ nočitev je bilo tradicionalno zabeleženih avgusta. Poseben je bil letošnji julij, saj je zaostajal zgolj za 10 odstotkov nočitev v primerjavi z avgustom, tudi junija je bilo nočitev največ v zadnjih letih, september pa je bil zaradi slabšega vremena podpovprečen  »Ne glede na zelo uspešno sezono obiska hribov, pa v sredogorju ni bilo presežkov in je bila vsaj poletna sezona sicer dobra, ne pa nadpovprečna, razen nekaterih izjem.«

Posebnost letošnje poletne sezone je bilo večinoma lepo vreme brez padavin in posledično pomanjkanje vode predvsem v kočah, ki se oskrbujejo z deževnico. Zato so bili v teh kočah primorani izvesti določene ukrepe. 

»V kočah so omejili, ponekod celo zaprli vodo za osebno higieno obiskovalcev, na Kredarici so v določenem obdobju zmanjšali število ležišč, koče so omejile uporabo vode za osebje v kočah, ponekod so namesto posode za pranje uporabili papirnate/kartonaste posode za enkratno uporabo. V večini primerov so obiskovalci koč strpno sprejemali te ukrepe,« je dodal Prašnikar.

Kljub letom ozaveščanja planincev o zmanjšanju količine smeti in odnašanju smeti v dolini, je bilo še vedno veliko primerov, ko so obiskovalci pustili svoje smeti v kočah, kar pomeni dodatno obremenitev za koče.  Zaradi novih skupin obiskovalcev v gorah, ki imajo pomanjkanje znanja in odnosa do gora, je v tem okolju opaziti nekoliko več smeti. Zato je še vedno in zmeraj aktualno naše priporočilo: Odnesimo svoje smeti v dolino!

Posebnosti jesenskega obiskovanja visokogorja

Narava nas je obdarila s čudovito jesenjo in dnevi so kot nalašč za prijetno planinsko pohajkovanje, dolge sprehode, raziskovanje in iskanje miru. Marsikdo izmed nas ta čas izkoristi še za zadnje resne vzpone na vrhove, seveda ob dobršni meri izkušenj in znanja. Vsekakor je pri načrtovanju planinskega izleta treba upoštevati, da so jesenski dnevni krajši, oktobrski dan je kar za 4,5 ure krajši od julijskega in planinske koče so v visokogorju zaprte, nižje odprte po zimskem režimu. V našem planinskem nahrbtniku naj bo vedno vsa potrebna oprema, ki jo prilagodimo glede na zahtevnost izleta.

Varneje v gore - izbira oblačil za odhod v gore

»Naj ne bo odveč dodaten kos toplejšega oblačila, saj se sonce rado skrije za oblake in z njim hitro postane hladno. Če piha veter, je občutek mraza še večji. V tem času so sploh v nižjih predelih planinske poti skrite pod odejo jesenskega listja. Korak naj bo počasen in zanesljiv. Pod listjem se namreč skrivajo mokre korenine in kamni, ki se ob obremenitvi prevrnejo in lahko staknemo neprijetno poškodbo noge. Svetujemo uporabo planinskih palic za boljše ravnotežje in tipanje terena pred seboj,« je opomnil strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.

Držite se markiranih planinskih poti. Pot predhodno načrtujte s pomočjo planinskih zemljevidov novejše izdaje, saj se narava v gorskem svetu burno spreminja in pot, ki je nekoč obstajala, lahko poteka drugje ali pa je ni več. Stanje planinskih poti lahko vedno preverite na spletni strani PZS (https://stanje-poti.pzs.si/). Med samim izletom pa vam je lahko v pomoč aplikacija maPZS z vrisanimi planinskimi potmi, ki jih redno preverjamo in posodabljamo.

maPZS - aplikacija za raziskovanje in vodenje po poteh v naravi in mestih

Določene vrhove je že pobelil sneg. Na predelih okrog 1500 m in na severnih straneh so poledenele zaplate snega, nad 2000 m pa je sneg. Naj velja, da se na vrhove povzpnemo le s primerno opremo in znanjem njene uporabe. Turo prilagajamo svojim fizičnim sposobnostim in vremenskim razmeram. »Še posebej bodimo pozorni ob vrnitvi v dolino, saj se takrat zgodi največ nesreč. Visokogorje v tem času zahteva predvsem veliko izkušenj posameznika. Naj vas ne zaslepi želja po lovu za »instafotografijami«, je zaključil Šerkezi. 

Za načrtovanje poti uporabljajte planinski zemljevid in aplikacijo maPZS. (foto Hedvika Petkovšek)

Da bi široko planinsko znanje na različne načine širili med ljubitelje planinstva, smo v letošnjem letu izdali zanimiv in izviren kviz Planinci. Z njegovo pomočjo se lahko naučite veliko uporabnih vsebin za vsakodnevno obiskovanje gora. Poseben sklop je namenjen prav varnosti v gorah.