Igra z bolečino in njen prag

Bolečina med treningom je tisto, kar združuje številne športnike, to gre pač skupaj s procesom napredka. O tem smo že pisali, če se spomnite razmišljanja Aleša Ernsta o bolečini. O tem, kaj je, zakaj nastane in kaj pomeni. V dobrem in slabem, bi lahko dodali.

O tem, kaj bolečina je in kako jo lahko in kako bi jo športnik moral znati oceniti, so pisali tudi švicarski strokovnjaki pri Datasport.
Vsi vzdržljivi športniki poznajo bolečino, ki se pojavi, ko med intervalnim treningom dosežejo območje največjega srčnega utripa in ko laktat preplavi celotno telo.

Ambiciozni športniki za uspeh potrebujejo vzdržljivost. Trpljenje v športu je tako na svoj način koristno in vodi k ohranjanju kondicije.

V športnikovem življenju obstajajo tudi drugačne vrste bolečine, take, ki nimajo ničesar s tem, da premagate svoj šibkejši jaz. »Bolečina je pomembna in povsem normalna,« pravi dr. Michael Wawroschek, zdravnik in vodja klinike za fizioterapijo v Zürichu, »le skozi bolečino imamo priložnost ceniti in bolje razumeti svoje telo.«

Zato je ključno, da športniki – kot se to prevečkrat zgodi – bolečine preprosto ne kar prezrejo, pač pa se z njo posebej pazljivo spoprijemajo in se vprašajo: »Kje točno v mojem telesu je bolečina? Se spreminja? Se stanje poslabšuje ali čutim, da bolečina popušča?«

Bolečina je opozorilni znak

Da bi človeško telo lahko razvrstilo dražljaj, posebni, za bolečino specializirani receptorji prepoznavajo boleče signale in podatke prenašajo v hrbtenjačo, kjer se obdelujejo in so potem poslani možganom. Pri samoohranitvenih refleksnih gibih, kot je umik roke z vroče peči, telo reagira samodejno, ne da bi zavestno razvrščalo bolečino.

Šele ko bolečina doseže možgane, je tudi zavestno zaznana, ocenjena in vključena v procese našega učenja. Ambiciozni športniki imajo običajno v primerjavi z nešportniki višjo toleranco proti bolečinam.
Pa vendar velja za vse ljudi: bolečina je opozorilni znak, da nekaj ni v redu, da nekaj v telesu ni v harmoniji in ravnovesju.
Če bi ne čutili bolečine, bi nenehno preobremenjevali svoje telo.

Pravilna razvrstitev bolečine je odvisna od posameznika. Športni zdravnik dr. Wawroschek ugotavlja, da ljudje, ko se ukvarjajo s športom in bolečino, na splošno reagirajo preveč zaskrbljeno. Mnogi se, ko kaj boli, izogibajo športu. Toda to je pogosto napaka, saj večina ljudi trpi zaradi bolečin zato, ker ne telovadi.
Zato velja obratno: šport in vadba lahko pogosto odpravita bolečine.

Šport je tudi protibolečinsko sredstvo. Vendar se v športu spoprijeti z bolečino ni preprosto. Nekateri športniki se z bolečino srečajo, denimo, pri gradnji mišic: tukaj se brez bolečin malo doseže, saj le obremenitev, ko začutimo bolečino, vodi v rast mišic.
»Skozi bolečino se lahko in bi se morali krepiti zavestno,« pravi Michael Wawroschek, »preprosto se morate preriniti skoznjo.«
 

Ostra, pekoča bolečina je nevarna

Toda kako naj športnik ve, koliko bolečine je sprejemljive in kdaj je bolečina nevarna? Dr. Wawroschek razlikuje med tremi vrstami bolečine: »Bolečine v mišicah, bolečine v tetivah in bolečine v sklepih.«

Večina si ponavadi napačno razlaga bolečine v mišicah, tako pacient, zdravnik in trener. »Obseg mišične bolečine je pogosto podcenjen in napačno diagnosticiran.« Zato švicarski zdravnik pravi: »Vsak športnik mora bolečine v mišicah jemati resno in si jih razjasniti pri zdravniku, ki je strokovnjak za šport in bolečine.«
Razen v primeru neškodljive bolečine v mišicah.

Še posebej nevarna je vsaka vrsta ostre bolečine. Dr. Wawroschek pojasni: »Raztrgano mišično vlakno je kot vbod z nožem in v takem primeru, pri takem občutku bi morali takoj prenehati s športom.« Telo se v takem primeru največkrat samodejno odzove, toda med tekmovanjem se lahko zgodi, da ta naravni odziv prepreči adrenalin in se telo ne odzove tako, kot bi se sicer.

Dober znak je, ko se bolečina začne zmanjševati. Če se med treningom zaradi bolečin veliko manj pritožujete, lahko varno nadaljujete. In obratno: če se bolečina med športom vrne ali se nenehno poslabšuje, morate prenehati trenirati.
 

Pazljivo z zdravili

Veliko pritožb zaradi bolečine pri vzdržljivostnih športih je običajno posledica preobremenitev. Takšna vnetna bolečina, če se pojavi lokalno, na primer tekaško koleno ali vnetje, na splošno ne poškoduje telesa. In v osnovi je kakršna koli ozdravitev povezana z vnetjem. Težava z vnetjem je iskanje ustreznega ravnovesja med obremenitvijo in olajšanjem. Da ne bi poslabšali območja vnetja, pomaga, če začasno preidemo na druge vrste športa.

Če pa se bolečina še naprej stopnjuje, moramo iti k zdravniku. Če bolečina po športnem treningu naslednji dan spet izgine, lahko trenirat dalje, vendar v ustreznih v odmerkih. Če in kdaj je treba vnetje zdraviti z zdravili, se je treba odločiti šele po posvetovanju z zdravnikom in zdravljenje mora potekati po načrtu. Vendar pa je pri športnih aktivnostih na splošno treba uporabljati čim manj zdravil.

»Nikoli ni smiselno tekmovati, ko zaradi bolečin trpimo,« ugotavlja dr. Michael Wawroschek. In dodaja, da tisti, ki lahko trenirajo le s protibolečinskimi tabletami, dolgoročno tvegajo poškodbe želodca in črevesja. Obstaja ena izjema: v primeru artritisa in bolečine v sklepih vadba bolj zmanjšuje bolečino in je blagodejnejša kot imobilizacija. Morda bi bilo priporočljivo, da posežete po zdravilih proti bolečinam, da se prepričate, ali je sploh mogoče ponovno telovaditi.

Tudi če se športniki subjektivno raje izognejo bolečini, se bodo v nekem trenutku z njo soočili vsi. Ali, kot pravi dr. Michael Wawroschek: »Bolečina je del življenja in dober občutek je, če smo se sposobni boriti proti njej.«