Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine

Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas. Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas.



Spremembe v načinu življenja, ki so prišle z moderno dobo, so nastale predvsem zaradi izuma parnega stroja in kasnejših s tem povezanih izumov. Z industrijsko revolucijo je razviti del planeta čedalje lažje spreminjal energijo lesa in fosilnih goriv v gibanje in bil tako manj odvisen od energije, ki jo je za opravljanje dela črpal iz hrane.

Čedalje več dela je človek opravil s pomočjo strojev in naprav. Zaradi teh sprememb pri izkoriščanju energije so se zgodile postopne spremembe v zavesti človeka glede zavedanja pomena lastne energije. Pred industrijsko revolucijo je bilo za preživetje najpomembnejše biti gibalno dovolj učinkovit in sposoben s čim manj truda in čim več domiselnosti izvesti vse potrebno. Če je človek porabil več energije, kot jo je pridobili, je bil v velikih težavah in njegovo preživetje je bilo ogroženo.

Za primerno učinkovitost in iznajdljivost je bilo potrebno dobro opazovati, preizkušati, razmišljati, učiti se. Učinkovito izrabiti čas ni bilo tako pomembno, v nasprotju z učinkovito izrabljeno energijo. Vesten odnos do gibanja in urejenost sta zahtevala več časa in pozornosti, življenjski tempo je bil zato veliko počasnejši, lahkotnost in premišljenost gibanja ter dejanj veliko večja.

Človeku neprilagojeno naravno okolje, največkrat neprijazno, je od tedanjega človeka zahtevalo veliko pozornosti in prilagajanja. Prenos znanja in veščin iz generacije na generacijo je bil zelo pomemben in večina učenja je bila dolgoročna in se v bistvu ni nikoli končala. Človek se je moral večino časa prilagajati in spoštovati naravne zakone, saj so njegova pravila veljala samo na določenih področjih (vasi, mesta), izven njih pa ne. Razvoj človeku prijaznih okolji je bil odvisen od človeškega dela in njegove sposobnosti pretvorbe hrane v gibanje ter vzdržnosti tega početja. Zato so višjo urejenost okolja dosegali predvsem z uporabo vojnih ujetnikov ali sužnjev.



Industrijska revolucija je v posledično vedno bolj razvite dele sveta prinesla spremembo razmerja glede učinkovite izrabe energije in časa. Človeku je, zaradi dominacije strojev, začela ostajati energija in čas je dobival vedno večjo vrednost. Stroji ne čutijo utrujenosti in naveličanosti. So pa pospešili delo, zato je čas postal važna postavka v človeškem življenju. Hitrejše delo strojev je prisililo ljudi, da so pospešili svoje gibanje in delo.



Omejitve, ki jih ima človeško telo pri dolgotrajni pretvorbi hrane v gibanje, smo z razvojem tehnologije lahko obšli. Glavno vodilo je še vedno bilo, kako z manj dobiti več, a način, kako to uresničiti, se je v zadnjih 300 letih bistveno spremenil. Sposobnosti zavestnega dela uma smo usmerjali v razvoj tehnologije, kar nam je omogočilo lagodnejše življenje. To pa je botrovalo in omogočalo čedalje večjo neučinkovitost pretvorbe energije v gibanje, kajti nastalo je vsesplošno pomanjkanja časa, potrebnega za učenje gibanja. Hkrati smo pa lahko odrinili telesne občutke in senzacije stran od zavesti saj niso bile toliko pomembne za življenje v okolju po meri človeka kot prej v naravnem okolju. Nastanek vedno večje senzorno motorne amnezije je bil tako neizbežen.

Vzemimo razvoj avtomobilske industrije: od leta 1885 do danes lahko vidimo ogromen napredek v spremembi pretvorbe energije goriva v gibanje. Razlog za tak napredek je nedvomno ogromno vložene pozornosti, domišljije, truda in energije. Urejenosti in kompleksnost ter natančnost so se izboljšali za več razredov, kar je prineslo tudi udobnost in varnost ter zanesljivost. Sočasno pa se je žal v razvitem svetu nižala stopnja učinkovitosti človekovega gibanja.

Zaradi večje dostopnosti hrane in energije ter naprav, ki namesto nas opravljajo delo, smo pozornost, razmišljanje, domišljijo in trud usmerili v boljše izkoriščanje časa, kar je omogočilo veliko energije. Brez tega se sprememba ne bi mogla zgoditi. Vsi vemo, da hitrejša vožnja skrajša porabo časa, a močno poveča porabo energije.

Naredimo lahko več in tudi imamo več, porabimo več energije, denarja in časa, vendar ne tudi za učenje, kako bi bolje porabili lastno energijo. Predvsem zato, ker je ta učinkovitost z razvojem tehnologije vedno manj pomembna.

Zaradi manj fizičnega dela se povečuje pomen športa in pomen, da v kratkem času (ker nimamo časa) porabimo čim več energije (trud, zmoremo), kar je v popolnem nasprotju z delovanjem in evolucijskim ustrojem našega telesa, uma in narave, katere del je naše telo in ki kot tako mora spoštovati naravne zakone časa in gravitacije.



Ni tudi nepomembno dejstvo, da je človek s slabšo uporabo lastne energije veliko boljši potrošnik. Seveda je potrebno tudi kupiti in vzdrževati in nadgrajevati stroje, ki mu pomagajo »živeti«. Neekonomična izraba energije pomeni slabši izkoristek sistema, ta pomeni večjo entropijo, na katero telo opozarja z večjo bolečino, in če ta ni upoštevana, vodi v bolezen.

Vidimo lahko, da se je povečal tudi vnos energije v človeka. Če bi šla večina te energije v povečevanje učinkovitosti in kompleksnosti sistema, bi to bilo pravilno in bi vodilo v višjo urejenost in manj bolečine. Tako pa energijo uporabljamo neučinkovito, nenadzorovano. Delamo preveč stvari naenkrat in smo zato plitkejši ter bolj občutljivi ter odvisni od tehnologije. Pozornost nam zaradi naglice pada in napake so pogostejše, odpravljamo jih sami ali jih odpravlja nekdo drug za nas. Delo se tako podvaja. Hitro se premikamo/gibamo, veliko potujemo – tako porabimo obilico časa in energije.

Menim, da je osnovni vzrok za nepotrebno slabo stanje organizma (bolečine, neprimerno ali nezadostno gibanje, premalo športa ali pretiravanje v njem, nizka gibalna in čustvena inteligenca), v zgornjih navedbah. Za dobro upravljanje z lastno energijo potrebujemo učenje in domišljijo. Omejitve naših sistemov za pretvorbo energije v gibanje ter regeneracijo nam določajo, koliko gibanja lahko izvedemo v določenem času, da si s tem ne škodujemo (povezava na članek https://www.delo.si/polet/zavedanje-lastnega-telesa-ali-stik-z-realnostjo-300393.html)

Možnosti, ki nam jih ponuja sodoben način življenja, pa ne pomenijo slabe novice. Ob dovolj dobrem razumevanju pomena časa in učinkovite uporabe lastne energije nam lahko bistveno olajšajo doseganje želenih ciljev. Nadzor nad življenjem je boljši, če si zanj vzamemo čas in smo pozorni na svojo energijo. Tehnologijo in stroje uporabimo sebi v prid in le na način, ko je to potrebno in smotrno. Učenje AEQ metode® omogoči občutenje in razumevanje pomena usklajenosti in urejenosti mišičnega gibanja za pravilno uporabo lastne energije v optimalnem času.



Težava je pa nastala v zadnjem času zaradi upočasnitve razvoja tehnologije. Moorov zakon, ki je določal podvojitev števila tranzistorjev na določeni površini vsaki dve leti ne velja več, saj je tehnologija razvita do mere, ko na delovanje mikroprocesorjev vse bolj vplivajo zakoni kvantne fizike to pa zahteva drastične spremembe tehnologije in čas.

Ljudje so lahko »normalno živeli« klub nižanju učinkovitosti gibanja zaradi vse bolj učinkovite tehnologije, ki je ohranjala potrebno ravnovesje, in je bila vedno hitrejša v delovanju in medsebojni komunikaciji. Bolj urejen svet je tako omogočal postopno zmanjševanje vloge telesa in um vse bolj ločeval od realnih tal s katerimi je imel v preteklosti stik skozi telo. Tisti, ki so znali iti preko svojih realnih telesnih zmožnosti so v takem okolju bolje uspevali od tistih, ki so telesne omejitve spoštovali in so imeli dobro vertikalno povezanost tla-zavest.

Takšne razmere so progresivno povečevale hitrost življenja, ki je zahtevala vedno hitrejšo tehnologijo in vodila v spiralo prehitrega življenja z vedno višjo porabo energije potrebno za dvig BDP-ja, in vedno bolje nerealne odnose in nerealna razmerja. Pregrevanje je bilo vedno večje izgube energije v sistemu človeške vrste vedno višje, kar po fizikalnih zakonitostih (drugi zakon termodinamike) vodi v propad in zahteva dogodke, ki sistem prisilijo v spremembo in ustavijo ter onemogočijo predhodna neravnovesja.

Tako ko nihalo, potisnjeno v eno skrajno točko in ga v njej ne moremo držati, zaniha v drugo skrajnost. Korona.

Čez noč se vse ustavi in pravila igre se postavijo na glavo. Šok. Vzame nam sapo, nekaterim tako močno, da morajo na respirator. Zdravniki na obdukcijah ugotavljajo stanje pljuč kot da je prišlo do dekompresijske bolezni. Dejavnosti, kjer je bilo prisotno največje pregorevanje in nerealna razmerja kot so turizem, letalski prevozi, potovanja, vrhunski šport, industrija zabave, so najbolj prizadete in čez noč izgubijo prejšnjo vlogo in pomen.

Dejavnosti, kjer je bilo neproduktivno in nepotrebno porabljene največ energije, so utrpele največje spremembe. Države, kjer je največja poraba energije na prebivalca so zaradi korone najbolj prizadete. Enake povezave vidim pri delu s strankami, ko analiziramo preteklost.

Daljše obdobje pretiravanja in neupoštevanja telesne realnosti vedno vodi v dogodek, ki osebo prisili v drastično spremembo načina življenja.



Pomembno je, da nas sedanja izkušnja, ki nam jo omogoča korona, da vedeti kako gospodarska rast ne sme zmanjševati pričakovane življenjske dobe, zdravja in občutka zadovoljstva, temveč mora gospodarska rast biti posledica bolje povezanega delovanja gospodarstva, tehnologije, zdravstva in časa, ki ga oseba ima na voljo zase in za krepitev telesne zavesti.

Hkrati pa je potrebno dobro vedeti, da je pomanjkanje časa tisto, ki nas dela trde in neučinkovite v izražanju čustev in nas sili, da ponavljamo ene in iste napak v čustvenih odnosih.

Oseba, ki dovolj dobro nadzoruje energijo gibanja, se giblje lahkotno in učinkovito. Nima bolečin, za katere ne pozna pravega vzroka, in ve, kaj mora ukreniti, da bolečino zmanjša in odpravi. Torej v njej niso mogoča stanja kroničnih težav in bolečin. Za lahkotno in učinkovito gibanje sama količina mišic ni pomembna, kot tudi ne moč ali kondicija.

Opazujte gibanje otrok med igro, njihovo lahkotnost, nadzor in namen. Nikoli ne boste videli zadihanega otroka, ki se mora med igro spočiti, da pride do sape, tako kot to pogosto vidite pri odraslem. Odstotek otrokove mišične mase je v primerjavi z odraslo osebo simboličen. To je pomembno imeti v mislih, ko odločamo, kaj storiti, da si izboljšamo počutje, zmožnosti in kvaliteto življenja.



Osnova je izboljšanje nadzora nad razmerjem porabljene energije in opravljenim gibom/delom. Za to je pa potrebno imeti čas in dovolj dobro povezavo telo zavest in sposobnost da zavest usmerimo v telo in ne samo v okolico. Pomembno je tudi razumeti vlogo časa. Če smo preobremenjeni in v življenju trenutno nimamo časa zaradi katerega koli razloga, bo učenja premalo, truda preveč, kar bo privedlo do neustreznih rezultatov in ustvarilo nerazumevanje zakaj nismo bolje.

Naša naloga je, da urejamo svoje življenje in sprejmemo dejstva, kakšna pravila urejajo življenje in rezultate in da bližnjic ni. Tako se boste zavedeli, zakaj so rezultati kot so in kaj lahko spremenite, da boste napredovali. Edino mi sami lahko korak za korakom spremenimo stanje.

Eno od poglavitnih nalog uma je odstranjevanje bolečine; ta opozarja na nered in entropijo, tako telesno kot čustveno. Toda v sodobnem času je zaradi pomanjkanja časa za učenje in zaradi velike izbire možnosti (tablete, terapije ...) največ, kar človeku lahko uspe, da bolečino začasno prekrije. To privede do tega, da bolj ko si um prizadeva, da se je znebi, večja postaja in se spreminja v kronično. Um tako ne more najti rešitve, saj informacijski vakum postaja večji in sam um postane bistveni del problema. Kot bi policist želel ujel morilca, čeprav je on sam ta morilec.

Tako lahko kronično bolečino spremenimo in odpravimo šele z uvedbo sprememb, česar pa ne moremo storiti, če ne vemo, kaj delamo. Bolečina je neizbežna, dokler zavestno dovolj dobro ne uredimo porabe lastne energije, katere pomanjkanje je poglavitni vzrok za telesne bolečine in bolezni.

Zamera, sovraštvo, samo pomilovanje, občutki krivde, jeza, potrtost, ljubosumje, strah pred prihodnostjo so oblike bolečine. Zaradi te smo neučinkoviti in čutimo težo pomanjkanja lastne energije in časa. To kratkoročno rešujemo s povečanjem truda, kar povečuje bolečine, tako tiste, ki so se ohranile iz preteklosti, kot sedanje. Čutno motorična amnezija in primanjkovanje časa prisilita ljudi, da svojo pozornost usmerijo v prihodnost ali preteklost. Čeprav lahko spreminjamo edino sedanjost, vemo, da brez sprememb ne more biti napredka.

Edini del nas, ki se lahko spreminja, je zavest oziroma um in s tem lahko spreminja naše vedenje če je v proces vključen tudi mišično fascialni sistem, kar je pa zaradi zgoraj opisanih razmerji in vplivov okolice na nas vedno težje.

Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine; vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas.



***
Aleš Ernst, učitelj AEQ metode 5. stopnje