Hitri priročnik za kolesarke

Pri izbiri na prvem mestu šteje vizualni vtis, da boste z veseljem sedle na kolo in se podale novim dogodivščinam naproti.
V naslednjem koraku pregledate svoje finance in izberete kolo, ki vam je všeč, ki vam ustreza po velikosti in ki je opremljeno z najboljšo opremo v izbranem cenovnem razredu. In to je to. 

Pa vendar, danes ne bom pisala o nakupu kolesa in o tem, ali je kolo s karbonskim okvirjem boljše in bolj primerno za vas od tistega z aluminijastim okvirjem. Prav tako ne bom razpravljala o razliki med opremami Sram, Shimano ali Campagnolo. Različna kolesa bodo namreč v Poletu vse leto za vas preizkušali moji novinarski kolegi in vam tako olajšali odločitve pred nakupom.

Danes bom privzela, da ste kolo, ki vam ustreza, že izbrale, in se osredotočila na nekaj, na kar v valu navdušenja novega kolesa pogosto pozabimo. Na pravilno prilagoditev geometrije kolesa oziroma položaj vašega telesa na kolesu. Temu v kolesarskem žargonu pravimo »bike fitting«, po slovensko, kar je prav, lepo in se spodobi, pa nastavitev kolesa.

Mnenja klesarskih strokovnjakov

Ob nakupu koles vam prodajalci svetujejo glede velikosti in tisti najbolj prijazni vam približno nastavijo tudi višino in lego sedeža. Ne ukvarjajo pa se z dolžino opore krmila (»fajfe«) ali s širino krmila. Vsi ti deli običajno pridejo s kolesom serijsko. Ker je večina koles na trgu še vedno »moških« in prilagojenih neki povprečni moški postavi, se kolesarke tukaj pogosto znajdemo v težavah oziroma v bolečinah. Ženske se od moških v splošnem namreč razlikujemo po bolj drobni postavi, ožjih ramenih, manjših rokah in manjših stopalih. Poznamo tudi tako imenovane ženske okvirje za kolesa s prilagojenimi deli posebej za žensko populacijo, vendar pravilo, da bo to kolo primerno za vsako kolesarko, žal ne drži.

Po mnenju priznanega ameriškega »bike fitterja« Steva Hogga kolesarke zaradi nepravilne izbire komponent in položaja na kolesu največkrat tožimo zaradi bolečin v rokah, zaradi trdega vratu ali kar vsega predela ramenskega obroča in zaradi neprijet­nega pritiska na sedež in s tem povezanimi bolečinami v sprednjem delu medenice. Izkazalo se je, da se tem težavam lahko izognemo, če zagotovimo, da je medenica med poganjanjem pedalov čim bolj pri miru. To dosežemo tako, da na njej preprosto sedimo. Steve Hogg pravi, da tako dosežemo, da večino naše teže nosijo sedalne kosti na dnu medenice. Tako se tudi izognemo preveliki obremenitvi rok in vratu med »šofiranjem« kolesa ter nepotrebnemu pritisku na sprednji del male medenice.

Sama svoja mojstrica

Če se med kolesarjenjem srečujete s katero od prej omenjenih težav, je skrajni čas, da temu naredite konec. Vsaj preden bodo težave postale kronične. Pa poglejmo, kako lahko doma same vsaj približno ocenite, kako dober je vaš položaj na kolesu.

– Če imate doma trenažer, lahko hitro preverite, kako »dobro« sedite na kolesu. Pri tem preizkusu je zaželeno, da imate ob sebi pomočnika, da vas ujame, če vas zanese s kolesa. Primite krmilo spodaj, poženite pedale in nato med pedaliranjem naenkrat spustite krmilo, pri tem naj bo zgornji del telesa v istem položaju, roki pa iztegnite vzdolž trupa. Če lahko to izvedete brez pomoči pomočnika, se pravi brez da bi izgubile ravnotežje, je vaša zadnja plat oziroma sedež na pravem mestu. V nasprotnem primeru se morate malce poigrati s pomikanjem sedeža nazaj oziroma naprej, da najdete pravo lego.

– Če je višina vašega sedeža neprimerna, vam bodo med drugim to povedala kolena. Če imate sedež nastavljen previsoko, lahko začutite bolečino na zadnji strani kolena, če je sedež nastavljen prenizko, pa na sprednji strani kolena. Primerno višino sedeža lahko na hitro ocenite tako, da stopite bose s stopali v širini ramen in izmerite dolžino noge na notranji strani stegen od tal do mednožja in pomnožite to dolžino s faktorjem 0,883. Ta številka vam pove približno višino sedeža, merjeno od centralne gonilne osi do vrha sedeža. Če se torej zaradi bolečin odločite spreminjati višino sedeža, počnite to v majhnih korakih po nekaj milimetrov vsakih nekaj dni, da se imajo kolena čas privaditi na spremembo in da ne bi še poslabšale vnetnega procesa v kolenu.

– Dolžino opore krmila in širino krmila na hitro preverite tako, da med poganjanjem pedalov preprimete krmilo na različnih koncih in v nobenem položaju ne smete imeti občutka, da so vaše roke preveč iztegnjene in napete. Drža mora biti sproščena!

– Poseben izziv je nastavitev blokeja. Pri tem velja splošno pravilo, da mora biti vaša kost pri nožem palcu poravnana s osjo pedala.

Naj poudarim, da so ta pravila splošna in precej dober približek za široko populacijo kolesark in kolesarjev. Vseeno pa ni nujno, da vam bodo popolnoma ustrezala. Vsak človek je namreč individuum s svojimi merami in pri nastavljanju položaja kolesa morate poslušati svoje telo.

Skozi nos – pravilno dihanje kolesarja

Če res ne gre drugače

Če se ne znajdete same in če se spopadate z neprijetnimi bolečinami vsakič, ko sedete na kolo, pa je mogoče čas, da poiščete pomoč strokovnjakov za nastavitev. To je lahko finančno kar zalogaj, ampak če ste se odločile kolesariti, je vredno investirati v to, da po nepotrebnem ne trpite zaradi bolečin in da se vam, bog ne daj, kolo zaradi tega ne bi zamerilo. Takih mojstrov je v Sloveniji že kar nekaj, nekateri ponujajo nastavitev že v trgovini ob nakupu kolesa, najdemo pa tudi že lepo število strokovnjakov, ki se ukvarjajo samo z nastavitvami. Izbira je vaša.

Tiste srečnice, ki teh težav nimate in sedite na kolesu udobno, pa ostanite v tem položaju in uživajte z vetrom v laseh.