Francoski model primeren za slovenske mlade športnike v času pandemije

Šport sodi med panoge, ki jih je pandemija novega koronavirusa najbolj prizadela. Problematika navzven niti ni zelo opazna, saj tekmovanja na najvišji ravni potekajo, manjka pa vadbe za vse generacije mladih in na Fakulteti za šport že dolgo opozarjajo na dolgoročne posledice. Drugače je v Franciji in morda je prav to lahko model tudi za Slovenijo.

Že po spomladanskem prvem valu epidemije novega koronavirusa so raziskave v okviru SLOfita, ki preko meritev spremlja razvoj slovenskih otrok, pokazale precejšnje nazadovanje gibalnih sposobnosti otrok in večji delež debelosti med njimi.
Jeseni je stanje še bolj dramatično. V spomladanskem prvem valu je bila večini mladih omogočena vadba, čeprav v omejenih pogojih. Z oktobrskim zaprtjem države pa je prepovedana vadba praktično za vse športnike, z izjemo tistih na najvišji ravni.
Prav mladi športniki, osnovnošolci in srednješolci, ki so vajeni štirih in več treningov na teden, v tem obdobju največ izgubljajo. Na fakulteti napovedujejo novo drastično poslabšanje, saj je zaradi slabega vremena in kratkih dni močno omejena tudi vadba na prostem.

Medtem ko bi šport po mnenju številnih trenerjev lahko prenesel mesec dni zaprtja, ki bi ga posamezniki lahko izkoristili za specifično vadbo vzdržljivosti, eksplozivnosti, moči ..., je daljše obdobje in pomanjkanje ustrezne infrastrukture začelo puščati sledi. Gre za generacijo, ki naj bi slovenske barve branila delno že na olimpijskih igrah v Parizu 2024, najkasneje pa v Los Angelesu 2028.

Pozivi o odprtju objektov prihajajo od povsod. Plavalci so po vzoru bližnjih držav izdelali okvire za vadbo, se povezali z bolnišnico Golnik za testiranja na virus, poiskali potrdila, da se virus v vodi ne širi, a bili neuspešni pri vrnitvi v bazene.
Tudi nekdanji reprezentančni vratar Mladen Dabanovič je opozoril na negativne posledice za nogometaše, ki ne vadijo in predvsem ne igrajo, kar jih oddaljuje od konkurence.

Podobno je na Smučarski zvezi Slovenije, kjer opozarjajo, da vadi le 15 odstotkov od skupaj 1600 športnikov, ki jih združujejo pod svojim okriljem. Stroka si je enotna, da ni plavanja brez vadbe v bazenu, hokeja brez treninga na ledeni ploskvi, plezanja brez vadbe na ustrezni steni, smučanja brez vadbe na smučišču, kjer je stanje zaradi kratke sezone posebej dramatično, pa tudi ne nogometa brez vadbe v kolektivu in tekmovanj ...

A vsaj zaenkrat šport mladih ne sodi med prioritete za hitro odprtje. Direktorica direktorata za šport Mojca Doupona je večkrat poudarila, da si želi vrnitev športa, a pod varnimi pogoji in za vse.
Po drugi strani pa v Sloveniji v času pandemije ni bila izdelana študija, ki bi raziskala širjenje virusa v športnih sredinah, prav tako pa ni raziskano, kako bo zaprtje vplivalo na gibalni razvoj, raven športa v primerjavi s konkurenco po svetu, pa tudi na psihofizično stanje posameznika zaradi pomanjkanja socialnih stikov ter nenazadnje na učne sposobnosti.
Da gre drugače, dokazujejo v Franciji. Tam je vadba na prostem dovoljena že dolgo, sredi decembra pa so se tam odločili za vnovičen zagon športa mladih v zaprtih prostorih - telovadnicah, dvoranah in bazenih. V začetku prihodnjega leta bodo analizirali stanje na terenu, poroča portal 20 minutes.

Dovoljena je tudi telovadba v šolah. Za odrasle, v prvi vrsti gre v tem primeru za različne oblike rekreativne vadbe, šport v zaprtih prostorih sicer ostaja tabu, a morda bodo ob ugodni epidemiološki sliki in analizi športa mladih v to vključeni že v naslednji fazi.

Študije namreč tudi v Franciji kažejo, da se je v času pandemije alarmantno zmanjšala športna aktivnost. Pri otrocih za 42 odstotkov, pri mladostnikih za 59. Prav zato so se v odločili, da vnovič dovolijo vadbo. Veljajo določene omejitve, treningi se morajo končati do 20. ure, saj tudi v deželi galskih petelinov velja v nočnem času prepoved gibanja.
Določene omejitve veljajo v kontaktnih športih, kjer lahko mladi trenirajo, trenerji pa morajo nekoliko prilagoditi vadbo, da ni neposrednega stika, npr. sparinga v borilnih športih, ples je omejen na stalne pare, ...

Država od izvajalcev v Franciji zahteva tudi upoštevanje odlokov za preprečevanje širjenja okužb. Obvezno je zračenje prostorov in zaželena izvedba treningov pri odprtih oknih, če je to možno. Število udeležencev treninga ni omejeno, to omejuje zagotavljanje medsebojne razdalje med udeleženci treninga in je vezano na velikost prostora. Organizatorji morajo voditi poimenske sezname udeležencev za sledenje stikov ob morebitni okužbi katerega med njimi.

Svojo vlogo morajo odigrati tudi starši,ki morajo redno spremljati telesno temperaturo in otrok ne pošiljajo na treninge, če se ta povzpne do 38 stopinj Celzija, budno pa morajo spremljati tudi morebitne druge simptome okužbe s koronavirusom.
A šport živi. Francoski klubi napovedujejo tudi, da bodo aktivni med zimskimi počitnicami. V nasprotju s preteklimi leti bo večina letos med počitnicami ostala doma, kar bodo klubi skušali izkoristiti, da nadoknadijo del zamujenega. Z delom med počitnicami bodo klubi skušali povrniti tudi del izgubljenih dohodkov. To jim v celoti ne bo uspelo, saj so v času pandemije že izgubili 20 odstotkov svojega članstva.

Izdatno pomoč klubom obljublja tudi država. Vlada programa za pomoč še ni natančno opredelila, a za različno opremo in vadnine bodo po zagotovilih pristojnih ministrstev namenili paket v višini 100 milijonov evrov.
Francozi bodo po 7. januarju preverili tudi, kako rešiti smučarsko sezono. Smučišča trenutno obratujejo le za člane športnih klubov. Ostali zimski športi na prostem so dovoljeni. Pri tem vadba ni omejena na posameznike ali člane gospodinjstva, ampak je dovoljena rekreacija do šest oseb skupaj, s primernim spoštovanjem medsebojne razdalje.

In še epidemiološka slika. V Franciji so imeli v preteklem tednu okrog 12.000 okužb z novim koronavirusoim dnevno, kar je absolutno gledano visoka številka, v statističnim izračunu na milijon prebivalcev pa bistveno nižja kot v Sloveniji. Od marca, v prvi fazi je deželo mušketirjev epidemija močno prizadela, je v Franciji doslej umrlo več kot 63.000 ljudi, imeli pa so skoraj 2,6 milijon pozitivnih testov.

Dežela aktualnih nogometnih svetovnih prvakov ni osamljena država, ki odpira šport mladim. Časovno merljivi športi, kot sta atletika ali plavanje, kažejo, da npr. plavalci vadijo v vseh sosednjih državah, pa tudi na področju nekdanje Jugoslavije. Tudi v teh državah epidemiološka slika zaradi vadbe mladih bodočih šampionov ni slabša, kot je v Sloveniji.