Čas je za počitek in nov začetek

Od februarja ste pridno trenirali in do maratona Franje, ki je bil vaš prvi cilj, svojo pripravljenost stopnjevali. Zdaj, ko je cilj za vami, je čas, da se sprostite, spočijete svoje telo. Dobro spočiti, polni energije boste stopnjevali svojo pripravljenost do novega cilja, vzpona na Vršič.



Vendar letos Franje sploh še ni bilo. Na sporedu bo šele 6. septembra. Epidemija koronavirusa je celotno športno-rekreativno sezono preložila za nekaj mesecev in samo upamo lahko, da bomo vsaj nekaj športno tekmovalnega letos sploh dočakali. 

Točnega poletnega in jesenskega koledarja kolesarskih prireditev še nimamo. 42. Juriš na Vršič bo 5. septembra, torej dan pred Franjo. Zabavno bo. Pestro bo. Naporno bo.

Tisti, ki rekreativno ali amatersko kolesarstvo jemljemo resneje, smo se za Franjo, čeprav smo vedeli, da ne bo na tradicionalni datum, pripravljali, kot da bo. Bere se nelogično, vendar roko na srce (ali na balanco), večina nas je imela dovolj časa na voljo za trening in tudi vreme nam je šlo zelo na roko. Ampak zdaj je prvega dela sezone konec in kaj zdaj? Za nasvet smo prosili najprej našo sodelavko, ki piše o kolesarjenju za ženske, Marjetko Conradi, ki opozarja in razlaga o znakih pretreniranosti, ki se najraje pojavljajo prav v tem obdobju oziroma na vrhuncu prvega dela sezone. Za nasvet kako se lotiti Vršiča pa smo spraševali selektorja slovenske reprezentance v cestnem kolesarstvu Andreja Hauptmana.
 

Pozor: znaki pretreniranosti

Kot v opozorilo naj omenim nekaj tipičnih znakov pretreniranosti: splošna utrujenost, spremembe razpoloženja z možnostjo depresije, pomanjkanje teka, pogosti glavoboli, padec imunskega sistema in ne nazadnje močno zmanjšana fizična zmogljivost.

Vse te simptome lahko hitro zamenjate s kakšno blago virozo ali z občutkom pomanjkanja forme. Zato trenirate še več in vaše psihofizično stanje se samo še poslabša. Zdi se, kot da ste se znašle sredi začaranega kroga. Pa vendar to lahko preprečite, če znate prisluhniti svojemu telesu. Verjemite mi, če se boste pravočasno odločile za počitek, boste po nekaj dneh brez kolesa »letele« z vetrom v laseh še bolj kot prej. Med počitkom pa uživajte v stvareh, ki delujejo blagodejno na vašo dušo in telo.



Kolesarke, ki ste se našle v prejš­njem odstavku, torej takoj pospravite kolo za en teden in se odpravite na kavo ali sladoled. Tiste, ki ste spočite, pa lahko začnete načrtovati kolesarsko poletje že danes.

Da se boste lažje odločile, na kakšno prireditev se podati v bližnji prihod­nosti, mogoče ne bo odveč, če se zazrete vase in pretehtate, katere vrste kolesarka ste. Se raje vozite po ravnini ali obožujete klance? Rade drvite s skupino kolesarjev pri visoki hitrosti ali preprosto uživate v lagodnih in dolgih stokilometrskih vožnjah?

Na koledarju dogodkov se za vsako najde nekaj. Klancarke npr. se lahko podate na vrsto čudovitih vzponov po vsej Sloveniji, vključno s kraljema vzponov Mangartom in Krvavcem ali pa štajersko Roglo. Posebno vrednost ima tudi znameniti maraton Alpe, ki združuje tri prelepe vzpone in povezuje Gorenjsko in Štajersko.

Ker je Slovenija v splošnem precej hribovita dežela, je čiste ravnine bolj malo, se pa najdejo tudi ravninski maratoni, na primer po Barju ali na vzhodu Slovenije. Ljubiteljice hitrosti in vožnje v skupini, ste razmišljale, da bi se preizkusile na kakšni rekreativni dirki? Dolgoprogašice pa oprtajte nahrbtnik in se s kolesom odpravite na morje ali proti kakšni drugi eksotični destinaciji.

Seveda lahko vse omenjene podvige dosežete tudi same zase ali s svojo kolesarsko družbo, če pa je nimate, vam je na rekreativni prireditvi ne bo manjkalo. Število kolesark v Sloveniji sicer vztrajno narašča, toda še vedno smo v manjšini, in kjer koli se pojavimo, so nas veseli. Prav tako imate tako možnost spoznati kolesarke in kolesarje s podobnimi interesi in si ustvariti nov krog kolesarskih prijateljev. Zato kar pogumno. In ne pozabite pri tem uživati!



Zato je nujno, da si vzamete nekaj dni počitka, da se regenerirate. Počitek je namreč obvezni del treninga, na kar radi dostikrat pozabimo, še posebno kadar čutimo, da nam »leti«. Če bi nadaljevale s pretiranimi treningi, predvsem če tega niste vajene, se namreč hitro lahko srečate s sindromom pretreniranosti oziroma pregorelosti. In sezona se za vas lahko predčasno konča. Tako razlaga in svetuje Marjetka Conradi.
 

Kako do Vršiča in Franje, ki nas čakata na začetku septembra?

»Vem, da nekateri razmišljate takole: pripravljen sem, super se počutim, ne potrebujem počitka. Če bom počival, bo pripravljenost upadla, zato bom treniral naprej in bom še boljši.
Zaupajte mi! Najprej si bomo privoščili nekaj aktivnega počitka, nato bomo gledali naprej, da boste lahko z lahkoto osvojili Vršič in ne boste utrujeni za Franjo.

Najprej bomo opravili aktivni počitek, da se dobro spočijete in napolnite z energijo. Potem sledi drugo bazično obdobje v sezoni, da obnovite vzdržljivost. V tem obdobju ne bomo pretiravali z intenzivnostjo, bodo pa zato vadbe daljše. V približevanju cilja pa se bodo treningi spremenili. Vadbe bodo krajše, intenzivnost pa višja. Prav posebno pozornost bomo posvetili, se razume, vožnji v klanec.« Je povedal Hauptman.

Kako se spoprijeti z Vršičem

»Vzpon na Vršič je dolg 13,5 kilometra s povprečnim naklonom 7,25 odstotka, na najbolj strmih delih do 10,8 odstotka. Idealno je, da se pripravljate in intervale delate na vzponu, podobnem Vršiču. Če se le da, Vršič odpeljite že vsaj kakšen mesec pred tekmovanjem, tako da se z njim spoznate in veste, kaj vas čaka na poti proti vrhu. Najpomembnejša stvar, podobno kot na Franji, je začeti vzpon v svojem tempu. Med pripravami in treningi vzpona je vaša naloga, da točno poznate svoj tekmovalni tempo. Teh 13,5 kilometra se sliši malo, vendar verjemite, če se Vršiča lotite prehitro, ga ni in ni konca.
Ko najdete svoj tempo in se tega držite, bo vožnja na Vršič kljub strmini užitek.



Sam kot aktiven kolesar nisem bil neki hribolazec, ravno nasprotno, na tekmovanjih sem v vzponih neizmerno trpel, saj ti konkurenca vsiljuje tempo, ki je bil načeloma prehud. Čudno, a na treningu sem pa neizmerno užival v vožnji v klanec. Poznal sem svoj tempo in sem užival. Vse je v tempu, zato ne dovolite, da vam kdo vsiljuje tempo, ki vam ne odgovarja.
Želim vam obilo kolesarskih užitkov v pripravi na Vršič, in ne pozabite, rekreacija je športno druženje in kolesarimo predvsem za zdravje.« Nam je zaupal Andrej Hauptman in obljubil, da nam bo svetoval vse do septembra.