Budistično premagovanje stresa

Trpljenje izhaja iz napačnih predstav in površnega razumevanja okolja, v katerem smo, in dejanj, ki iz tega sledijo. Ker je trpljenje pojem, ki se v modernem času ne uporablja pogosto, ga lahko zamenjamo z drugim, ki nam je danes veliko bolj domač, to je stres. Premagovanje stresa in sposobnost soočenja z njim pomeni sposobnost ustvarjanja notranjega ravnovesja, ki je temelj za ustvarjalno in polno življenje.

Če se torej želimo znebiti stresa, moramo po budistični psihologiji upoštevati dve pravili: treba je razumeti izvor stresa in ga opustiti in treba je razviti metodo oziroma način, s katerim se s stresom lahko soočimo.
 

Razumevanje in opustitev izvora stresa

 
Zavedati se je treba, da so posamezne stresne okoliščine del narave. Organizem in okolje nikoli nista v popolni harmoniji, med njima so vedno navzoča določena trenja. Nekateri dražljaji iz okolja delujejo na organizem stresno in sprožijo močne čustvene odzive. Etologi, ki raziskujejo obnašanje živali, so ugotovili, da lahko mačke med igro iz trenutka v trenutek spreminjajo vedenjske vzorce.

V življenjsko pomembnih okoliščinah, ko se recimo prestrašijo, še zelo dolgo po stresni situaciji niso sposobne nobenega drugega vedenja. Nenehno ponavljanje stresne situacije lahko vodi v trajno čustveno otopelost in depresijo. Psi, ki so bili izpostavljeni elektrošokom in niso imeli možnosti, da bi se jim izognili, so postali apatični in vdani v usodo, pozneje pa niso bili več sposobni normalnega socialnega življenja.
 
Ljudje se od živali razlikujemo predvsem po tem, da na naša čustva in vedenje močno vplivajo naše misli in podoba, ki jo imamo o sebi. Ker je danes vsaj v zahodnem svetu zelo malo ljudi v resnični življenjski nevarnosti, življenje pa je najbrž bolj stresno, kot je bilo prej, je treba izvor stresa poiskati drugje. Stresne situacije pri človeku so pogosto posledica njegovih predstav, pravil, pričakovanj in želja. Dolgotrajno ponavljanje stresa tudi pri ljudeh tako kot pri živalih vodi v depresijo in čustveno otopelost.


 

Stres tako nastane zato:

 
– ker se navežemo na nekatere materialne stvari ali ljudi in se bojimo, da jih bomo izgubili. Močnejša kot je naša odvisnost od njih, močnejši je strah pred njihovo izgubo;
 
– ker mislimo, da moramo zadovoljiti pričakovanja drugih, tudi če nam primanjkuje časa, ali pa se s temi pričakovanji bojujemo;
 
– ker preveč pričakujemo od sebe;
 
– ker si včasih zaradi strahu, da bomo izgubili delo, nakopljemo preveč obveznosti in nimamo več časa za umiritev, dela ne opravljamo več z veseljem, ampak ga čutimo kot nekakšno prisilo in obveznost;
 
– ker od odnosov preveč pričakujemo ali pa zahtevamo, da nam drugi vračajo tisto, kar mi mislimo, da smo jim dali …
 
Stres je zato vedno povezan predvsem z lastnimi predstavami in odvisnostmi. Vprašanje, ki si ga je po budizmu treba postaviti, je, ali je stres v našem življenju zato, ker se vežemo na neko stvar ali prepričanje, in če je to res razlog, zakaj se potem teh prepričanj in stvari sploh oklepamo?
 
Neka budistična zgodba govori o moškem, ki je lahko dobil vse materialne stvari, ki si jih je poželel, vendar ni bil srečen. V želji, da bi našel notranjo srečo, se je odrekel veliki hiši in družini, obdržal je le majhno vrečo, v kateri je nosil svoje glavne potrebščine. Kljub temu tudi po dolgotrajnem iskanju ni našel notranjega miru, dokler ni ugotovil, da se mora odreči tudi vreči, ki jo je ves čas nosil s sabo.


 
Zgodbe ne smemo razumeti dobesedno. Vreča pomeni njegov ego, njegovo znanje, spomine itd. Šele ko se je odrekel tudi tem in s tem svojemu egu, je dosegel prostost. Ne gre torej zato, da bi materialne stvari ali drugi ljudje na nas delovali stresno in bi jih bilo treba zavreči, glavni izvor stresa je pravzaprav naš ego in naša navezanost na predstave in stvari, ki si jih želimo lastiti. Materialno ugodje je lahko prijetno in še prijetnejši so lahko stiki s soljudmi, nasprotovanje, spori in stres pa vedno nastanejo, ko si poskušamo stvari ali ljudi lastiti. Izvora stresa zato ni smiselno iskati pri drugih, ampak predvsem pri nas samih.
 

Metode premagovanja stresa

 
Ker je človek psihofizična celota, samo razumevanje izvora stresa še ni dovolj za njegovo preseganje. Po budistični psihologiji stres premagamo, če si prizadevamo za krepost, osredotočenost in smo sposobni v različnih okoliščinah ohraniti sproščeno stanje našega uma. To stanje lahko treniramo z različnimi oblikami meditacije, lahko tudi s sprehodi v naravi, kjer smo se sposobni prepustiti naravnemu ritmu in brezčasju. Vsak lahko sam najde stvari, ki izpraznijo njegov miselni prostor ter ga čustveno uravnovesijo in sprostijo. Različne metode sproščanja nam pomagajo pri tem, da se lahko tudi v kritičnih okoliščinah zavemo napetosti, ki nastanejo, in jih zavestno obvladamo ter se sprostimo. Kot smo že večkrat omenili, je sposobnost sproščanja telesa ena glavnih metod, ki nam pomaga sprostiti tudi zavest.
 
Jernej Sever je vodja Centra premik v Ljubljani in glavni trener  Karate instituta, ki je eden najštevilčnejših tovrstnih društev pri nas. Je predsednik tehnične komisije v Karate zvezi Slovenije in  vodi izobraževalne programa za vaditelje in trenerje karateja. Pripravlja in vodi delavnice ter seminarje na temo boljšega soočanja s stresom, spoznavanja različnih telesnih tehnik in vzpostavljanja telesnega in čustvenega ravnovesja.