Neomejen dostop | že od 9,99€
Odgovor je ne, ne neposredno, vendar novi dokazi kažejo, da mraz prisili telo, da porabi dodatne kalorije za vzdrževanje telesne temperature.
Zakaj telo kuri dodatne kalorije? Ko je temperatura nižja, se telo odzove z drgetanjem, v ekstremnejših razmerah pa začne drhteti.
Bob Seebohar, dietetik, trener in fizioterapevt pravi: »Večjo porabo telesne energije je v hladnem vremenu moč opaziti le, ko so temperature pod ničlo in ko začnemo drgetati, da se ogrejemo. Drgetanje telesa ob vadbi v mrzlem vremenu lahko pospeši metabolizem in obenem lahko dvigne porabo energije in s tem tudi kalorij za dvakrat ali celo trikrat.«
Študija o drgetanju človeškega telesa, ki je bila objavljena v zdravstveni reviji Frontiers in Bioscience, pravi, da večina porabljenih kalorij ob drgetanju prihaja iz mišičnih zalog glikogena. Glikogen je polisaharid in je osnovna oblika uskladiščene glukoze v celicah pri živalih in človeku. Živali in rastline shranjujejo glukozo oziroma energijo v obliki polisaharidov glikogena oziroma škroba. Če torej drgetate morate v večini primerov povečati vnos ogljikovih hidratov v telo.
Če pa ste na mraz pripravljeni in se oblečete vremenu primerno, tako kot vsak, ki ima nekaj soli v glavi, potem je velika verjetnost, da do drgeta ne bo prišlo. »To ne pomeni, da se morate namenoma premalo obleči, da bi povišali porabo energije,« opozarja triatlonski trener in nutricionist Marni Sumbal. Dobra alternativa je pač daljša vadba, nekaj intervalov več.
Rjave maščobne celice v nas začnejo hitro kuriti kalorije, da bi ohranile telesno temperaturo. In da se to zgodi, vam ni treba sedeti v minusu ali hoditi napol goli po snegu, dovolj je le, da malo ohladite prostor in se oblečete za toplejše vreme.
Aktivacija rjavega maščevja, katerega glavna funkcija je generacija toplote preko termogeneze za ogrevanje telesa v primeru padca temperature pod vrednostjo, ki je določena v hipotalamusu. Rjavo maščevje nam pomaga ohraniti telesno temperaturo s pomočjo porabe kalorij. Še nedolgo nazaj so znanstveniki govorili, da imajo tako maščevje le otroci, a tudi v zrelih letih v pravih okoliščinah je rjavo maščevje prisotno, predvsem okoli nadledvičnih žlez in velikih krvnih žil.
Najboljši primer aktivacije tega maščevja je smučanje ali tek na smučeh. Vseeno pa ta aktivacija ne bo pomenila, da si privoščite pico in vročo čokolado, saj lahko v najboljših primerih tako pokurite med 100 in 300 kalorijami več.
V neki raziskavi so nizozemski raziskovalci dokazali, da postopno privajanje na hladnejše vreme v desetih dneh poveča aktivnost rjavega maščobnega tkiva in povzroči, da porabimo več kalorij in bolje prenašamo mraz. Metoda – sedenje v kratkih hlačah in majici s kratkimi rokavi pri 15-16 stopinjah 2 uri prvi dan, 4 ure drugi in 6 ur ostalih osem dni.
Potem so opravili en podoben poskus. Ena skupinica ljudi je šest tednov, dve uri na dan pri 17-stopinjah le mirno sedela. Porabili so povprečno 5,3-odstotke telesne maščobe. Kontrolna skupina, ki je preživela čas pri prijetnih 27 stopinjah, teh rezultatov ni dosegla.
Zanimivo je predvsem to, kako hitro so se udeleženci poskusov navadili na nižje temperature. Naše telo ima neverjetno sposobnost prilagajanja najrazličnejšim razmeram, ki pa je velikokrat ne izkoristimo, saj je enostavneje, da prostor ogrejemo za nekaj stopinj in ga tako obdržimo, kot da bi nam bilo nekaj ur na dan neprijetno.
Na ta način ne le, da zamudimo priložnost, da praktično brez napora shujšamo in postanemo bolj odporni, temveč dodatno porabimo elektriko ... Ne bomo več nadaljevali. Vsekakor se nam je zapis zdel zanimiv, ker smo opazili, da pri nizki temperaturi pač pri enaki razdalji med tekom porabimo veliko več kalorij. Ste tudi vi to kdaj opazili?
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji