Da bomo bolj vidni in primerno oblečeni

Zimska kolesarska oblačila morajo biti bolj vidnih barv, lahko celo fluorescenčnih. Potrebujemo enako število kosov oblačil kot poleti, toda nekatera drugačna, poleg tega morda potrebujemo več dodatkov, saj je lahko zjutraj zelo mrzlo, čez dan pa precej manj. Eno so oblačila, drugo pa so naša kolesa, na katera moramo bolj paziti

Pri pravilih, kako se za kolesarjenje obleči pozimi, začnimo pri glavi. Pod čelado si nadenemo kolesarsko čepico, pozimi pa obvezno podkapo, tako da nam pokrije tudi ušesa in zatilje. S tem se zaščitimo pred jutranjim pišem vetra skozi reže čelade. Vemo, da so kolesarske čelade zaradi poletnega kolesarjenja zelo zračne. Na trgu so na voljo tudi zelo zaprte ali povsem zaprte čelade oziroma take, pri katerih se reže lahko zaprejo s posebnimi čepki. V tem primeru kolesarske čepice ne potrebujete.

Večnamenska rutica

Pozimi je obvezen dodatek tudi »buf«, večnamenska rutica. Zjutraj jo lahko nosite pod čelado namesto čepice, čez dan pa okoli vratu, da se zaščitite pred mrzlim zrakom.

Kolesarska sončna očala v tem času postanejo zaščitna. Pozimi sonce ni močno, zato si lahko omislite taka z zelo svetlimi stekli. Verjetno ste opazili, da so kolesarska očala vsako sezono večja, tako da pokrijejo večji del obraza, to pa pozimi pride bolj prav kot poleti.

Pozimi je še toliko bolj pomembno, da ima kolesar na sebi žive, fluorescenčne barve. FOTO: Gripgrab

Pozimi nosimo spodnjo majico z dolgimi rokavi. Vse spodnje majice morajo biti »aktivne«, se pravi iz naprednih materialov, kot so vsa športna oblačila.

Od minus pet do plus deset

Zimska kolesarska majica je pravzaprav jakna in je najdražji kos med zimskimi kolesarskimi oblačili. Jakne imajo svoje delovno območje. Pri tistih najboljših v katalogu piše, da najbolje delujejo pri temperaturi od minus pet ali minus deset do osem stopinj Celzija.

Včasih so bili kolesarji pozimi redkost, zdaj ni več tako. FOTO: Shutterstock

Če sta jeseni obvezna kolesarjeva dodatka kolesarski brezrokavnik in anorak, prvi nas ščiti pred vetrom in mrazom, drugi tudi pred dežjem, pa pozimi brezrokavnika ne potrebujemo, zamenja ga zimska jakna ali debelejši anorak.

Kaj pa kolesarske rokavice? Imeti morajo seveda dolge prste. Jesenske so zelo tanke, pomagajo zjutraj in zvečer. Zimskih je več vrst in so razdeljene po temperaturnih območjih. Torej enako kot pri zimskih jaknah.

Pozimi kolesarji nosijo zimske hlače iz najbolj naprednih materialov. Vsa zimska kolesarska oblačila se razlikujejo po temperaturnem območju, tudi hlače. Tako si lahko omislite hlače in jakno, ki so najbolj uporabni za temperaturno območje od minus pet do osem stopinj ali od nič do deset stopinj in tako naprej.

Nujne so tudi zimske nogavice, najbolj uporabne so take iz merino volne. Poletne nogavice, tudi če so kolesarske, niso primerne, v njih vas bo zelo zeblo. Prav tako obstajajo posebni zimski kolesarski čevlji. Toplejši so, udobnejši, nepremočljivi, segajo čez gležnje, ne dopuščajo vdora vode skozi podplate, ker nimajo nobenih zračnikov in odprtin.

Pred koncem še nasvet iz uvoda: barva oblačil naj bo bolj vidna. Tako kot imamo lahko na kolesih več odsevnih teles, imajo tudi namenska kolesarskih oblačila za zimo veliko odsevnih trakov, ki poskrbijo za dodatno varnost.

Na kolesu imejmo ustrezne luči, da nas bodo drugi udeleženci v prometu pravočasno videli. FOTO: Shutterstock

Še posebej naj poudarimo, da jeseni in pozimi nikoli ne kolesarite brez baterijske mini lučke na krmilu in pod sedežem oziroma na sedežni opori. Tista na krmilu je svetla, »bela« in opozarja voznike, ki nam prihajajo nasproti. Tista pod sedežem je rdeča in opozarja voznike za nami.

Kolo pozimi zahteva dodatno skrb

Drugače kot za avtomobile pri kolesih ne velja, da bi morali v zimski sezoni na njih imeti zimske pnevmatike, pa čeprav obstajajo, celo še kaj drugega na to temo je dosegljivo. Na primer pnevmatike z žebljički, pri čemer lahko izbirate izvedbo, koliko bo žebljičkov, takšen izdelek ima tudi odsevne barve, da se kolesarja bolje vidi. Toda v Sloveniji vsaj po naših informacijah prav veliko povpraševanja po takšnih izdelkih ni. Je pa verjetno vsaj to, da boste v spolzkih, hladnih razmerah s kolesom bolj stabilni, če bo to kakšno kolo za kros ali še bolj gorsko kolo s pnevmatikami, ki imajo več profila in boljši oprijem.

Po drugi strani gorska kolesa pogosto nimajo blatnikov, ki so v mokro-hladnem času skoraj nujni, da nismo po kolesarjenju umazani. Pri kolesih za kros so blatniki pogosteje že v standardni opremi, tako kot pri mestnih kolesih. Sicer pa dodatna namestitev blatnikov ni pretirano zahtevna oziroma draga stvar.

Če se vozimo po snegu ali snežni brozgi, moramo kolo očistiti in naoljiti po vsakem kolesarjenju. FOTO: Shutterstock

Za trajnost kolesa, in da se seveda sproti ne kvari, je dobro, da ga redno čistimo, pri kolesarjenju pozimi to velja še toliko bolj. Pravzaprav bi ga bilo treba očistiti in nato naoljiti po skoraj vsaki vožnji, kadar je na cesti snežna brozga ali sneg, da preprečimo rjavenje.

Vse več je pri nas električnih koles, če jih uporabljamo pozimi, tudi zanje veljajo nekatera pravila. Prav tako jih je treba redno čistiti, morda je to še bolj nujno, baterija in motor sta sicer zaščitena, a če tja kaj prodre, je lahko škoda velika. Proizvajalci opozarjajo, da naj na spolzki podlagi vožnje ne začnemo z najmočnejšo električno pomočjo, saj kolo lahko spodrsne. Poleg tega velja, da baterijo, če je odstranljiva, snamemo, ne pustimo je na hudem mrazu, sicer pa e-kolesa ni dobro dlje časa puščati zunaj. Tudi polnjenje pri nizkih temperaturah ni najbolj priporočljivo. Pa še: tako kot pri električnih avtomobilih imajo v hladnih dneh baterije na električnih kolesih manjši doseg.