Zob nekdanjega človeka in rastlinice v prsti z Lune

Rastline zrasle iz lunarne prsti

Strokovnjaki so dobili nekaj prsti, nabrane v obdobju Apollov, ki so na Luni pristajali med letoma 1969 in 1972, in vanjo položili semena. Na veliko presenečenje so po dveh dnevih vzklila. »Ne moremo vam povedati, kako osupli smo bili. Vse rastlinice, tako v lunarnem regolitu kot kontrolni prsti, so bile do šestega dne rasti enake,« je povedala Anna-Lisa Paul z univerze na Floridi.

V prsti z Lune so zrasle rastlinice. FOTO: UF/IFAS/Tyler Jones

Nato pa se je pokazala razlika. Tiste v prsti z Lune so pokazale očitno stresno reakcijo, napredovale so vse počasneje, koreninice so začele propadati, pa tudi zgodnji del rastlinice (na fotografiji so rastlinice v lunarni prsti na desni). Posejali so navadni repnjakovec (Arabidopsis thaliana), vsakemu semenu so namenili gram regolita in dodali malo vode. Takšne raziskave so pomembne, ker si človek v prihodnosti želi postaviti stalne postojanke na Luni.

Kaj imajo skupnega kmetijska mehanizacija in dinozavri?

Raziskovalci iz Švedske in Švice ugotavljajo, da vedno težja kmetijska mehanizacija vse bolj zbija prst, zaradi tega je prizadeto območje bolj poplavno ogroženo, hkrati je prst manj rodovitna. Leta 1958 je denimo kombajn tehtal okoli štiri tone, zdaj že 36. Povečale so se tudi pnevmatike, zato je prizadeto območje na njivah in travnikih večje. Thomas Keller s švedske univerze v Uppsali opozarja, da bi morali omejiti največjo dovoljeno maso kmetijskih strojev. »Prst se potepta v nekaj sekundah, ko se čez njo zapelje velik stroj, traja pa desetletja, da si opomore,« je pojasnil. Predlagajo še, da bi se kmetijstvo bolj razdrobilo, da bi bile njive manjše in obvladljive z manjšimi stroji.

Vzpon in padec monokulturnega kmetijstva

Monokulturo kmetijstvo je namreč do okolja precej neprijazno, saj se zmanjšuje biodiverziteta, prst pa se zaradi nenehne uporabe iste kulture in istih sredstev za gnojenje in zaščito pospešeno izčrpava. Ob tem se je raziskovalcem porodilo zanimivo vprašanje, kako so na prst vplivali orjaški savropodi, ki so bili dvakrat težji od današnje najtežje kmetijske mehanizacije. Ko se prst potepta, se iz nje iztisne zrak, korenine rastlin težje prodrejo skoznjo in počrpajo hranila, zbito površje je tudi manj prepust­no za vodo. Keller meni, da so se veliki rastlinojedi dinozavri morda strogo držali poti do območij s hrano.

Nenavaden zob

Ob vasi Long Gua Pa na severo­vzhodu Laosa so pred leti našli kopico kosti nekdanjih ljudi in prazgodovinskih živali. Zob na fotografiji je pripadal denisovcu, skrivnostnemu bratrancu neandertalcev in modernega človeka. Vrsta je izumrla pred približno 30.000 leti. Odkritja kosti in analize DNK so pokazali, da so bili denisovci precej bolj razširjeni, kot so sprva domnevali. Ta vrsta je v Evraziji živela ob boku neandertalcev in nato tudi z modernim človekom. Čeprav so zaznali sledi njenega DNK tudi v modernih populacijah (na Papui Novi Gvineji, Avstraliji in na Filipinih), so znanstveniki našli le malo fosilov, da bi potrdili njihovo razširjenost.

V tej jami je živela skrivnostna izumrla vrsta ljudi

Odkrili so le nekaj koščic in zob v jami Denisova v Sibiriji ter del čeljusti na Tibetanski planoti. Po preučevanjih bi morali ti ljudje živeti tudi v jugovzhodni Aziji, a fosili teh domnev niso potrdili, navajajo v reviji Science. Leta 2018 se je to spremenilo, ko so v jami Tam Ngu Hao 2 v Laosu odkrili zobek. Kočnik je star med 131.000 in 164.000 let, pripadal pa je deklici, stari od štiri do šest let. DNK se v kočniku zaradi vlažnega laoškega podnebja ni ohranil, da gre za zob denisovca so raziskovalci dognali po njegovi obliki. »Prvič smo našli ostanke denisovca v toplem območju,« je povedal paleoantropolog Fabrice Demeter z univerze v Københavnu, glavni avtor članka v reviji Nature Communications. »To pomeni, da so bili prilagojeni tako na mrzlo podnebje in veliko nadmorsko višino kot na toplo podnebje. V tem pogledu so bili kot mi, moderni ljudje,« je dodal.

Kočnik je pripadal deklici. FOTO: Fabrice Demeter/Reuters

Oceani toplejši in bolj kisli

Oceani so bili lani najtoplejši in tudi najbolj kisli v moderni zgodovini meritev, zaradi taljenja ledu na polih pa je morska gladina dosegla novo najvišjo raven, kaže poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO). »Naše podnebje se spreminja pred našimi očmi. Toplota, ujeta zaradi toplogrednih plinov, ki jih proizvaja človeška dejavnost, bo ogrevala planet še za več prihajajočih generacij,« je poudaril generalni sekretar WMO Petteri Taalasin. Poročilo pritrjuje dosedanjim ugotovitvam znanstvenikov o podnebni krizi. Globalno gledano so bile povprečne temperature za 1,11 stopinje Celzija višje od povpreč­ja v predindustrijski dobi. Do 1,5 stopinje višjih temperatur, ko bodo posledice še obvladljive, nas ne loči več veliko.

Podvodni travniki pomembni za številne vrste in absorpcijo ogljika

Močno skrbi, da so se zelo segreli tudi oceani, ki počrpajo okoli 90 odstotkov nabrane toplote in okoli 23 odstotkov ogljikovega dioksida, ki ga proizvede človek. V zadnjih 20 letih se segrevajo vse hitreje, lani je bila globalna temperatura najvišja v zadnjem obdobju. Poleg tega je kislost morij, ki je posledica raztopljenega ogljikovega dioksida, najvišja v zadnjih 26.000 letih. V zadnjem desetletju se je morska gladina v povprečju dvignila za 4,5 centimetra, gre za povišanje zaradi taljenja ledu in zaradi večjega volumna toplejše vode.