V tej jami je živela skrivnostna izumrla vrsta ljudi

Denisovanci so malo znana vrsta ljudi, saj so našli le peščico ostankov v jami Denisova na vznožju ruskih gora Altaj. A pustili so genetsko sled v današnji vrsti – homo sapiensih. Majhen, a pomemben delež genetskega zapisa denisovancev so našli v DNK domorodcev na Papui Novi Gvineji in v Avstraliji, kar kaže na mešanje vrst. Fosili kažejo, da je ta vrsta ljudi živela pred 200.000 do okoli 50.000 leti, neandertalci so živeli v podobnem obdobju, in sicer pred 200.000 do 80.000 leti.

Vrsti sta se, kot menijo raziskovalci, v jami srečali pred 193.000 do 97.000 leti. Znanstveniki so namreč v najnovejši študiji z najsodobnejšimi tehnikami poskušali v pravilni časovni okvir postaviti najdene fosile, analizirali pa so kosti, zobe in jamske usedline.
 
Najdeni fosili kažejo, da sta v jami sočasno morda živeli obe vrsti. Raziskave potekajo že 40 let, v treh jamskih sobanah so našli fosile tako denisovancev kot neandertalcev, med temi so odkrili koščke kosti, iz katerih so razbrali štiri pripadnike denisovancev, dva neandertalca in križance med vrstama. Niso pa v jami našli sledi modernega človeka. Lani so znanstveniki predstavili delec kosti deklice, katere mama je bila neandertalka, oče pa denisovanec, kar je bil neposreden dokaz križanja. Nova študija je pokazala, da je deklica, ki so ji nadeli ime Denny, živela pred 100.000 leti.



Datiranje je še pokazalo, da je bil najstarejši fosil denisovanca star 195.000 let, najmlajši pa nekje od 76.000 do 52.000 let. Obeske, narejene iz živalskih zob in kosti, so umestili v obdobje pred 43.000 do 49.000 let. Če so jih oblikovali denisovanci, to nakazuje na določeno stopnjo intelektualne razvitosti. »Tradicionalno so takšne predmete povezovali z zahodno Evropo in širjenjem naše vrste, v tem primeru pa bi bili lahko avtorji denisovanci,« je dejala Katerina Douka iz nemškega inštituta Maxa Plancka.

Naša vrsta se je v Afriki pojavila pred približno 300.000 leti, nato se je razširila po vsem svetu. Dokazov, da bi homo sapiensi dosegli jamo Denisova, ni.

Arheologi si želijo predvsem novih fosilov, saj izumrlo vrsto poznajo le po nekaj zobeh in prstni kosti. »Novi ostanki bi bili dobrodošli, saj o zunanjem videzu denisovancev ne vemo ničesar, razen tega, da so imeli velike zobe,« je poudarila Zenobia Jacobs z avstralske univerze Wollongong.

»Njihov DNK v modernih avstralskih aboriginih in ljudstvu na Papui kaže, da so bili razširjeni v Aziji, morda celo na jugovzhodu Azije. A nujno bi potrebovali dokaze, da bi lahko povedali njihovo zgodbo,« je dodal njen kolega Richard Roberts.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature.