Znanost omogoča veliko kreativnosti

Doc. dr. Matic Može je zaposlen na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer deluje v Laboratoriju za toplotno tehniko v okviru Katedre za toplotno in procesno tehniko.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje uporabljam hitrotekočo kamero, s katero lahko posnamemo več tisoč ali več deset tisoč slik v sekundi. S tem je možen vpogled v pojave, ki so sicer tako kratki, da jih s prostim očesom komaj opazimo. Zelo zanimivo je na upočasnjenih posnetkih analizirati fenomene, ki so povsod okrog nas, pa se jih komaj zavedamo in sploh ne vemo, kako dejansko potekajo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Trenutno se raziskovalno posvečam predvsem spreminjanju lastnosti površin z namenom vplivanja na pojave, ki potekajo na površinah. Največ pozornosti namenjam prenosu toplote pri spremembi agregatnega stanja. V okviru doktorskega dela sem se osredotočal na povečanje intenzivnosti prenosa toplote pri vrenju, zdaj pa znanje prenašam na druga področja, kjer želimo na primer čim bolj zakasniti zmrzovanje vodnih kapljic na površini ali doseči samočistilni in vodoodbojni učinek.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost omogoča veliko kreativnosti pri raziskovalnem delu in prispevek h kolektivnemu znanju človeštva, hkrati pa lahko z raziskavami na svojem področju prispevam k inovacijam za boljše življenje vseh ljudi.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Razvoj funkcionaliziranih površin, to so površine, spremenjene tako, da bolje ali sploh služijo neki funkciji, ima veliko aplikacij. Na primer, protizmrzovalne površine pomagajo preprečevati nabiranje ledu na daljnovodih, ladjah, letalskih krilih, toplotnih črpalkah, s čimer se povečujejo varnost, zanesljivost in učinkovitost teh struktur oziroma sistemov.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Že v osnovni in srednji šoli sem se navdušil nad raziskovalnim, predvsem pa nad eksperimentalnim delom. Da bo raziskovanje moj poklic, sem se odločil med dodiplomskim študijem, ko sem imel priložnost v poletnih mesecih raziskovalno delati v laboratorijih na Fakulteti za strojništvo. Takrat sem sklenil, da bom študij nadaljeval tudi po pridobitvi magisterija.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Tudi v zasebnem življenju ne gre brez tehnike. Del prostega časa posvečam športnemu letalstvu, letim v ultralahkih in jadralnih letalih. To je hobi, tesno povezan s tehniko in inženirstvom, hkrati pa je le malo povezan s tem, kar vsakodnevno delam v službi. Dodatno sem se začel zanimati za fotografijo, najprej iz nuje po poznavanju področja v službi, nato pa zaradi možnosti kreativnega izražanja.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Iskrena želja po raziskovanju in po novih odkritjih. Da včasih težko zaspiš, ker te tako močno zanima rezultat eksperimenta, ki ga boš opravil jutri.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Težko izberem enega samega. Jedrske elektrarne, na primer, zagotavljajo razmeroma čisto električno energijo, vendar so nesreče lahko katastrofalne za cele regije ali države. Po drugi strani recimo vodik omogoča shranjevanje energije in energijske pretvorbe brez emisij na mestu pretvorbe, vendar ga ni enostavno učinkovito proizvesti brez emisij ter ga shranjevati in dostaviti na mesto uporabe. Stavim torej na mešanico virov, ki izkorišča prednosti in minimizira slabosti posameznega vira. In seveda na fuzijo, ko nam jo bo uspelo obvladati.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Pričakujem, da bosta razvoj in praktična implementacija fuzije kot metode pridobivanja velikih količin čiste energije spremenila sisteme oskrbe z energijo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, kljub zanimanju za letalstvo me potovanje v vesolje ni nikoli pretirano zanimalo. Morda se zaradi svojega inženirskega in letalskega ozadja predobro zavedam, kakšne nevarnosti in težave pretijo pri takšnem podvigu.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Marie Curie, saj so njeni dosežki legendarni, sploh v času, ko je znanost večinoma zapirala vrata ženskam. Najini raziskovalni področji sicer nista sorodni, upam pa, da bi mi dala kak koristen nasvet o raziskovalnem delu na splošno.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočal bi nekaj kanalov na youtubu. Najprej predavanja univerze MIT kot ene najboljših tehničnih univerz na svetu, ki so večinoma prosto dostopna na kanalu MIT OpenCourseWare. Potem kanal Applied Science, na katerem so prikazane vsebine z raznih znanstvenih področij s poudarkom na poenostavljenem prikazu delovanja izbranih konceptov prek eksperimentov in naprav DYI. Nazadnje pa še Veritasium, kjer posnetki podrobno, ampak hkrati poljudno raziskujejo mnoge tematike, ki nas obkrožajo vsak dan, a se o njih sploh ne vprašamo.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Na področju vodoodbojnih površin je narava že »našla« nekatere izmed najboljših rešitev, kot so lotosovi listi, krila nekaterih žuželk, perje pingvinov, ki jih zdaj poskušamo v znanosti posnemati in nadgraditi z biomimetiko.