Že 30 let lovi rep magnetosfere

Številni sateliti preučujejo naše magnetno polje, ki nas kot spreminjajoč se mehurček ščiti pred nevarnimi delci, ki jih v svojo okolico bruha Sonce. Med njimi je tudi Geotail, ki je za več kot sedemkrat presegel predvideno življenjsko dobo in že 30 let na Zemljo pošilja pomembne podatke.

Satelit sta sestavili japonska in ameriška vesoljska agencija, je del projekta, ki vključuje satelite Wind, Polar, SOHO in Cluster.

Satelit Wind za preučevanje sončevega vetra

Glavna naloga Geotaila je, da preučuje dolgi rep magnetosfere. Njena oblika je podobna kometu, na nočni strani Zemlje se za planetom vije dolg rep. Obliko magnetosfere narekuje sončev veter, pred katerim nas brani. Brez magnetosfere bi sončevi delci odpihnili tudi atmosfero, kot se je zgodilo našemu sosedu Marsu. Magnetno polje izvira globoko iz Zemlje, nabiti delci staljenega železnega jedra oblikujejo polje, ki se nato širi daleč v vesolje. Meri od šest do 10 Zemljinih polmerov (6371 km), rep pa še precej več, sega daleč za orbito Lune. Preučevanje magnetosfere je pomembno za razumevanje povezav med našim planetom in vesoljskim vremenom ter kakšna je vloga magnetnega polja v širšem okolišu Zemlje.

Specialist za severni sij

Geotail ima izjemno eliptično orbito. Na svoji poti se je sonda večkrat močno približala tudi Luni, ki ji je pomagala, da se je ustrezno utirila. Osmega septembra 1992 se je Luni približala na vsega 12.647 kilometrov, nadaljnji obleti so jo zavihteli kar 1,4 milijona kilometrov stran od Zemlje, kar ji je omogočilo, da je opazovala najbolj skrajni del magnetosfere (na oddaljenosti od 80 do 210 Zemljinih polmerov). Pozneje so obleti Lune orbito sonde zmanjšali najprej na 50 polmerov, nato 30 in še pozneje na 10 polmerov Zemlje. Satelit je imel življenjsko dobo štirih let, ki pa jo je močno presegel in še danes zbira podatke o oblikovanju polarnih sijev in drugih zanimivostih magnetosfere.