Vesolje je polno živahnih protonov in helijevih jeder, ki spreminjajo razmere na planetih.
Galerija
Sončevo magnetno polje potiska, drega in usmerja kozmične žarke pri potovanju po osončju. Po razgibani poti žarki naposled dosežejo Zemljino magnetno polje. Delci s Sonca se ujamejo v magnetne silnice in večinoma vstopijo v atmosfero v bližini severnega in južnega magnetnega pola. Shutterstock
V nadaljevanju preberite:
V prostoru med planeti in zvezdami švigajo kozmični žarki. Nanje so posebno pozorni astronavti in operaterji satelitov. Ti nevidni delci visokih energij pa igrajo tudi pomembno vlogo pri številnih procesih v vesolju. Med drugim so mešali štrene pri nastanku in ohranjanju življenja na Zemlji in (morda) na drugih planetih.
Ne samo prostor okoli Zemlje, vsak kotiček našega osončja poseljujejo živahni protoni in helijeva jedra. V znanstvenih krogih prav te delce poznamo pod nekoliko ponesrečenim imenom kozmični žarki. Odkrili so jih leta 1912, o njihovih lastnostih in obnašanju pa se še vedno učimo.
Ali so kozmični žarki nevarni za življenje? Konstanten tok galaktičnih kozmičnih žarkov verjetno ne, saj nas atmosfera precej dobro ščiti pred njimi. Bolj problematični bi bili lahko močnejši izbruhi na Soncu, ki v kratkem času v Zemljo izstrelijo veliko število delcev.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji