V času, ko se vse bolj zanašamo na elektronske naprave, bi lahko podoben izbruh nabitih delcev, kot se je zgodil leta 774, ustavil življenje.
Galerija
Visoke temperature atomom plina v zvezdi odstranijo elektrone ter ustvarijo juho nabitih delcev oziroma plazmo. Ob ustreznih okoliščinah se ta izstreli v vesoljski prostor. Vir Nasa
V nadaljevanju preberite:
Leta 774 po našem štetju se je Soncu močno zakolcalo. Sončev blišč, ki je tega davnega leta Zemljo obstrelil z nevidnim valom nabitih delcev, je bil po ugotovitvah znanstvenikov najmočnejši v zadnjih deset tisoč letih. Tako strašljivi dogodki so redki, a Sončeva aktivnost nas ne sme pustiti ravnodušnih. Čeprav je v primerjavi z nekaterimi drugimi zvezdami Sonce precej krotko, lahko v svoji muhavosti hitro zapreti človeštvu. Dovolj bi bil že en sam močan in nesrečno usmerjen blišč.
Študija drevesnih letnic starodavnih dreves je pokazala, da je tega leta količina C14 poletela v nebo. Odkrili so tudi povečano količino izotopov berilija Be10 in klora Cl36. Kasneje je meritve potrdila študija globokih vrtin v arktičnem in antarktičnem ledu. Znanstveniki so ugotovili, da količina izotopov in njihove medsebojne vrednosti ustrezajo močnemu blišču s Sonca.
Nabiti delci od Sonca do Zemlje potujejo od pol dneva do nekaj dni. V primeru blišča bi satelit lahko izdal opozorilo in bi imeli na Zemlji kakšen dan časa, da se pripravimo na najhujše.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji