Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Zemlja v nemilosti muhaste zvezde

V času, ko se vse bolj zanašamo na elektronske naprave, bi lahko podoben izbruh nabitih delcev, kot se je zgodil leta 774, ustavil življenje.
Visoke temperature atomom plina v zvezdi odstranijo elektrone ter ustvarijo juho nabitih delcev oziroma plazmo. Ob ustreznih okoliščinah se ta izstreli v vesoljski prostor. Vir Nasa
Visoke temperature atomom plina v zvezdi odstranijo elektrone ter ustvarijo juho nabitih delcev oziroma plazmo. Ob ustreznih okoliščinah se ta izstreli v vesoljski prostor. Vir Nasa
Jure Japelj
25. 2. 2021 | 06:00
8:39

V nadaljevanju preberite:


Leta 774 po našem štetju se je Soncu močno zakolcalo. Sončev blišč, ki je tega davnega leta Zemljo obstrelil z nevidnim valom nabitih delcev, je bil po ugotovitvah znanstvenikov najmočnejši v zadnjih deset tisoč letih. Tako strašljivi dogodki so redki, a Sončeva aktivnost nas ne sme pustiti ravnodušnih. Čeprav je v primerjavi z nekaterimi drugimi zvezdami Sonce precej krotko, lahko v svoji muhavosti hitro zapreti človeštvu. Dovolj bi bil že en sam močan in nesrečno usmerjen blišč.

Študija drevesnih letnic starodavnih dreves je pokazala, da je tega leta količina C14 poletela v nebo. Odkrili so tudi povečano količino izotopov berilija Be10 in klora Cl36. Kasneje je meritve potrdila študija globokih vrtin v arktičnem in antarktičnem ledu. Znanstveniki so ugotovili, da količina izotopov in njihove medsebojne vrednosti ustrezajo močnemu blišču s Sonca.

Nabiti delci od Sonca do Zemlje potujejo od pol dneva do nekaj dni. V primeru blišča bi satelit lahko izdal opozorilo in bi imeli na Zemlji kakšen dan časa, da se pripravimo na najhujše.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine