Zakaj se ljudje vedejo, kot se?

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To bo pa kar moja glava. Branje, pisanje, analiziranje, procesiranje informacij, interpretiranje, razmišljanje, inoviranje, argumentiranje, uporaba raziskovalnih orodij, vse to ne bi bilo mogoče brez moje glave.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem človekovo vedenje in družbeno delovanje, iščem pa tudi rešitve za doseganje dolgoročnih, pozitivnih vedenjskih in družbenih sprememb. Temu pristopu rečemo socialni marketing (ne, to ni marketing na spletnih družbenih omrežjih). Če razložim bolj konkretno: ugotoviti skušam, zakaj se ljudje vedejo, kot se, kaj jih motivira in kaj zavira, da se ne vedejo drugače, in sicer v okviru različnih družbenih problematik, kot so darovanje organov po smrti, dostopnost alkoholnih in tobačnih izdelkov za mladoletne, (ne)odzivnost na preventivne programe. Pri tem preučujem dejavnike vpliva tako na individualni kot institucionalni in sistemski ravni in iščem priložnosti za interveniranje, saj okolje, v katerem živimo, določa naše (z)možnosti delovanja in odločanja.

Zakaj imate radi znanost?

Ker dopušča radovednost, upošteva logična pravila, stremi k etičnosti, spodbuja refleksijo ter omogoča osebni in družbeni razvoj.

Sinja Čož FOTO: Osebni Arhiv

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da že prinaša. Moje delo prispeva h grajenju solidarne, zdrave, enakopravne družbe, ki bi omogočila kakovostno in dostojno življenje vsem, ne glede na spol, starost, raso, spolno usmerjenost, vero, izobrazbo ...

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ne morem določiti trenutka, zgodilo se je spontano in iz želje po razumevanju, znanju in predajanju tega znanja naprej.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Pomembno mesto v mojem življenju ima gledališče. Z ekipo Pionirskega doma smo se ukvarjali z improvizacijo in uprizarjali avtorske gledališke predstave, za katere smo bili tudi nagrajeni. Zdaj obiskujem gledališče bolj kot gledalka. Veliko prostega časa posvetim prostovoljnemu delu v nevladnih organizacijah. Sem strokovna sodelavka zavoda Opro in predsednica slovenskega združenja za socialni marketing. Za dušo pa najraje igram družabne igre.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da dvomi.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

To odkritje se je že zgodilo, imenuje se podnebne spremembe.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Otrok v meni bi rekel: »Ja, absolutno, kje, kdaj, gremo!« Odgovorna odrasla oseba v meni bi rekla: »Previsoka cena za naš planet.« Raje ostajam tu na Zemlji in skrbim za njo ter ne prispevam k dodatnim emisijam toplogrednih plinov.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Iskreno rečeno: na jedrsko energijo. Dokler se vlaga v primerno stabilno financiranje za vzdrževanje, torej za preprečevanje katastrof, obenem pa naj se vlaga tudi v razvoj novih, učinkovitih, trajnostnih energetskih virov, ki ne bodo izčrpavali planeta.

Jedrska elektrarna je sinonim stabilnosti

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Po pravici, raje kot na kavo z eno osebo bi šla na kakšen pomemben dogodek, ki je pripomogel k spremembi strukture moči in družbenega življenja, na primer na shod za ženske pravice v Washingtonu marca 1913, študentske proteste v Parizu maja 1968, padec berlinskega zidu novembra 1989 in podobno, in tam bi poklepetala z marsikom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi Metino listo, ki komunicira znanost na bralki, slušateljici, gledalki prijazen način. Knjig bi priporočila več, in sicer Zasebno je politično: kritične študije vsakdanjega življenja, Socialna psihologija: analitični pristop k življenju v družbi ter delo Univerzalne temeljne storitve, ki govori o nujnih in zadostnih storitvah, ki omogočajo, da lahko vsi zadovoljijo svoje potrebe.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Marsičesa. Mnogi mislijo, da vedo vse, kar tako, po intuiciji ali zaradi splošne razgledanosti. Družboslovje presega poenostavljene vsakdanje sodbe. Le malokdo ve, koliko truda, dela, premislekov, frustracij, »evreka« momentov je vloženih v družboslovno raziskovanje. Družboslovna dognanja so kompleksna, saj je družba stalno spreminjajoča se tvorba, ki zahteva nenehno preizpraševanje in prilagajanje metod raziskovanja, da ostajajo v koraku s časom.