Zadnji ostanek romantične ideje o spletu

Vsak po svojih zmožnostih, za vsakogar, kar potrebuje. Tako bi lahko, z besedami Karla Marxa, strnili delovanje wikipedije, prosto dostopne spletne enciklopedije, ki jo urejajo uporabniki in brez katere si 20 let od njenega nastanka ni več mogoče predstavljati digitalnih prostranstev.

Da se bo življenje Jimmyja Walesa vrtelo okrog enciklopedij, je kazal že v zgodnjem otroštvu. Ure in ure je menda prečesaval najprej ilustrirane izdaje in pozneje obsežne očetove zbirke. Ni trajalo dolgo, da se je po delu v finančnem sektorju vrnil k otroški želji: snovanju enciklopedije, prilagojene duhu časa in spletni vročici, ki je zajela ZDA ob koncu devetdesetih let. Z doktorjem filozofije Larryjem Sangerjem sta sprva oblikovala Numedio, a se spletna kopija tradicionalnih enciklopedij ni pokazala za uspešen projekt. V prvem letu jima je uspelo objaviti pičlih 21 prispevkov, zato sta zvesta svojemu cilju spremenila načrt in stavila na programsko orodje wiki, ki omogoča sodelovalno urejanje vsebin. Petnajstega januarja 2001 je nastala wikipedija, za katero so uporabniki že prvi mesec ustvarili tisoč geselskih člankov. Ostalo je zgodovina.

Konsolidacija wikipedije

Wikipedija je neskončno kopičenje človeškega znanja. V 20 letih je postala največje in najbolj brano referenčno delo v zgodovini. Trenutno obsega 55,6 milijona geselskih člankov v 300 jezikih; dobra desetina prispevkov je napisanih v angleščini, sledita ji cebuanščina in švedščina. V slovenščini je bilo doslej objavljenih okoli 170.000 gesel in škrbin, kot v žargonu pravijo kratkim zapisom z malo citiranimi viri. Po obisku je 13. najbolj priljubljena spletna stran na svetu, pred instagramom in Netflixom, vsak mesec pa obiskovalci ustvarijo več kot 20 milijard prikazov strani.

»Razvoj wikipedije se je konsolidiral,« je za Delo povedal dr. Andraž Petrovčič s katedre za družboslovno informatiko in metodologijo na fakulteti za družbene vede. Ocenil je, da se je v dveh desetletjih spletna enciklopedija uveljavila kot verodostojna platforma, še zlasti v primerjavi z družbenimi omrežji. »Z rastjo interneta wikipedija dobiva nove uporabnike, to pa pomeni več informacij in preverjanja, kar jo vsebinsko krepi in bogati.«

INFOGRAFIKA: Delo

Moč argumentov

Sodelovalni pristop je največja prednost in hkrati največja slabost wikipedije. Kot taka seveda ni neobčutljiva za napake, velike kakovostne razlike pa so opazne tudi med gesli v posameznih jezikih. Redki niso niti primeri, ko poskušajo različne interesne skupine prilagoditi vsebino po svoji meri; in v tej luči je mogoče razumeti potezo, da lahko članke, povezane z ameriškimi predsedniškimi volitvami, soustvarjajo le uporabniki, ki imajo za seboj najmanj 500 uredniških zaznamkov. Čeprav je geselski članek z najodmevnejšimi objavljenimi dezinformacijami na wikipediji precej dolg in platforma sama pravi, da ni zanesljiv vir informacij, so študije pokazale, da po kakovosti ne odstopa bistveno od tradicionalnih enciklopedij. Temu pritrjuje tudi revija Nature, ki je leta 2005 wikipedijo primerjala z Britannico in v običajnem članku odkrila majhno razliko v številu napak.

Skrivnost uspeha spletne enciklopedije je mogoče pripisati njeni edinstveni strukturi, so zapisali v Economistu. Wikipedija namreč deluje kot nepridobitna organizacija, ki se financira izključno z donacijami, kar ji zagotavlja neodvisnost, ob tem pa njena esenca ostajajo ljudje in ne algoritmi. »Marsikdo ne ve, da v ozadju deluje velika skupnost uporabnikov in da je za vsakim geslom diskusija o vsebini. Wikipedija še zmeraj temelji na moči argumentov, ne na argumentu moči, in tako zagovarja posvetovalno demokracijo,« je dejal Petrovčič. »Wikipedija je koristna za razvoj spleta in je eden od zadnjih ostankov prvotne romantične ideje o kreativnem sodelovanju posameznikov v spletnih skupnostih.«