Z novim letom Slovenija polnopravna članica Ese

Slovenija bo 1. januarja 2025 vstopila v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije (Esa). »Imeli smo cilj in smo ga dosegli. Vendar je to šele začetek, da uresničimo našo nacionalno vizijo, ta je: Slovenija, majhna na Zemlji, velika v vesolju,« je poudaril Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

»To je mogoče, ker imamo dinamičen in hitro rastoč slovenski vesoljski sektor, sestavlja ga več kot 40 podjetij, razvojnih institutov in tri slovenske univerze, ki razvijajo rešitve za vesolje. V nekaterih nišah smo med vodilnimi v svetu in to ponuja izjemno platformo za to, da razvijamo rešitve za vesolje, iz tega pa lahko razvijamo tudi prebojne inovacije z močnim gospodarskim učinkom na Zemlji,« je pojasnil Frangež.

Slovenija z Eso sodeluje od leta 2009, pridruženi status pa je nadgradila leta 2020. Junija 2024 je Slovenija podpisala sporazum za polnopravno članstvo, ki bo začelo veljati 1. januarja 2025. Letos jeseni je Državni zbor s sprejetjem zakona ratificiral tri mednarodne pogodbe, potrebne za vstop Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo, vsi zakoni so bili sprejeti soglasno. 

Za vesoljske odprave je dobro le najboljše

Prednosti polnopravnega članstva v Esi so: dostop do novih programov, ki krepijo raziskave, razvoj in komercializacijo tehnologij, krepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti Slovenije v vesoljskem sektorju, možnost večjega geografskega povračila sredstev v obliki projektov za slovenska podjetja in prispevek k trajnostnemu razvoju in digitalizaciji ter ustvarjanje novih delovnih mest. »Slovenija bo s polnopravnim članstvom dodatno sodelovala v še dveh programih: prvi je znanstveni program, drugi pa splošni tehnološki program. To sta dva skoraj osnovna programa Evropske vesoljske agencije, ki pa se jima Slovenija doslej ni mogla pridružiti zaradi statusa. V teh programih bodo lahko sodelovala tako podjetja kot raziskovalci,« je poudarila Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne.

Polnopravno članstvo v Esi za Slovenijo prinaša dodatne finančne obveznosti. Članarina se bo iz dosedanjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov. Poleg tega bo ob pristopu država plačala enkratni znesek v višini 1,7 milijona evrov.

Vesoljske tehnologije so ključne za kritično infrastrukturo, okoljske analize, obrambo ter reševanje ob naravnih nesrečah. Polnopravno članstvo tako odpira vrata novim priložnostim za razvoj vesoljskih tehnologij, ki bodo koristile ne le gospodarstvu, temveč tudi vsakdanjemu življenju državljanov in okolju.

Slovenska podjetja in institucije delujejo na področjih, kot so opazovanje Zemlje ter razvoj inovativnih materialov in umetne inteligence. Med ključnimi dosežki so trije uspešno izstreljeni sateliti (Nemo-HD, Trisat in Trisat R), razvoj satelitskih tehnologij za varnost in komunikacijo ter sodelovanje z globalnimi igralci, kot je ameriška vesoljska agencija Nasa, so poudarili na ministrstvu za gospodarstvo. Do leta 2035 bo vesoljsko gospodarstvo globalno doseglo vrednost 1,8 bilijona dolarjev, Slovenija pa namerava ohraniti svojo inovativno in strateško vlogo v tej hitro rastoči panogi.

»Vsak evro, vložen v vesoljski sektor, prinese od štiri do pet evrov gospodarskega učinka,« je še poudaril Frangež. »Predvsem pa za vesolje razvijamo rešitve, ki na Zemlji ustvarijo celo vrsto prebojnih inovacij. Celo vrsto tehnologij danes uporabljamo vsak dan, v osnovi pa so bile razvite za izzive v osvajanju vesolja,« je poudaril državni sekretar.

Slovenija bo vstop v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije uradno zaznamovala 10. januarja 2025, ko bo v Centru Noordung v Vitanju potekala osrednja slovesnost, na kateri bosta glavna govornika predsednik vlade Robert Golob in generalni direktor Ese Josef Aschbacher. Istega dne bo v Rimskih toplicah potekal vrh med Slovenijo in Eso, osredotočen na nove priložnosti, ki jih članstvo prinaša slovenskemu vesoljskemu sektorju.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer bosta Evropski vesoljski agenciji kot uradno darilo Republike Slovenije predala maketo vesoljske postaje Hermana Potočnika Noordunga, izdelane na podlagi njegovih idej, skic in zasnove. Maketo, namenjeno osrednji avli sedeža Evropske vesoljske agencije v Parizu, je izdelal Matic Holobar. Hkrati bo ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo Center Noordung v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport in Zavodom Ksevt izdal posebno jubilejno izdajo Noordungove knjige Problem vožnje po vesolju – Raketni motor.