Z mehurčki v dobrem in slabem

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To je hitra kamera. Pojavi, ki jih raziskujem, so izredno kratkotrajni. Za opazovanje zato uporabljamo več kamer, ki lahko posnamejo nekaj milijonov slik v sekundi (navadne jih posnamejo 30). Problem teh kamer je količina zajetih podatkov, zato je drugi »instrument« računalnik, ki nam milijone slik obdela in pomaga spraviti v zgodbo.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se predvsem s kavitacijo – uparjanjem zaradi nenadnega znižanja tlaka. Pojav je podoben vrenju, kjer je uparjanje posledica dviga temperature, le da je veliko hitrejši. Navadno mehurček nastane in izgine v nekaj tisočinkah sekunde. Ob kolapsu mehurčka se pojavijo izredno visoki tlaki in temperature, nastanejo udarni valovi, ki lahko poškodujejo bližnje površine. Kavitacijo zato največkrat obravnavamo kot nezaželen pojav, ki povzroča hrup, zmanjšuje izkoristek stroja, uničuje turbine, črpalke in propelerje. V zadnjih letih pa smo začeli ekstremne razmere tudi izkoriščati – za čiščenje površin, uničevanje bakterij in virusov, za izboljšavo kemijskih procesov …


 

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je večinoma težka, polna slepih ulic, včasih tudi dolgočasna, na koncu pa rezultat, ravno zaradi teh razlogov, vedno navduši. Ker na prvi pogled deluje suhoparno, nekateri menijo, da nam seciranje narave vzame njeno lepoto, v resnici pa kaže, kako logično čuden in lep je svet.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Zadnja leta se ukvarjamo predvsem z novimi načini čiščenja voda. Naše delo bi lahko prineslo čisto pitno vodo na vseh koncih sveta. Pot do tja je še zelo dolga, zato rajši ne mislim na cilj.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Po diplomi so me povabili na doktorski študij v Nemčijo. Časa za odločitev je bilo samo en dan. Po dolgi noči sem poklical mentorja, prof. Braneta Široka, in mu rekel, naj sporoči, da sprejmem. Odgovoril mi je: »OK, samo sem jim že včeraj rekel, da prideš.« Torej sem v resnici izvedel, da bom znanstvenik.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Dolgo nazaj sem se precej resno ukvarjal z raketnim modelarstvom, večkrat sem bil med najboljšimi na svetu. Žal za to zdaj ne najdem več časa. V zadnjih letih (zimah) prosti čas izkoristim za smučanje – tole pišem konec januarja, ko imam za sabo že 30 dni na snegu.
 

Foto Osebni Arhiv

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, trma (tista, ta dobra) in odprtost za kritiko.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Še če pogledamo nazaj, je težko določiti prelomnice, ki so spremenile tok zgodovine. Kako naj potem zapišem tisto, kar šele prihaja? Mogoče človek na Marsu, mogoče prvi dokaz o »Marsovcih«.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Pot tja in tudi sam cilj sta precej monotona. Zemlja je veliko bolj zabavna. Bi šel pa z veseljem na kak parabolični polet, da bi občutil breztežnost. Kolegi iz Švice so pred leti zasnovali kavitacijski eksperiment, ki je zahteval breztežnost, in izvedli več takih poletov. Kljub stalnemu prigovarjanju mi jih še ni uspelo prepričati, da me naslednjič vzamejo s sabo.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Prihodnost je zelo dolg pojem. Fuzija bo … nekoč. Za zdaj se ne smemo zagnati v eno skrajnost, ampak predvsem pazljivo loviti ravnotežje med konvencionalnimi in alternativnimi viri. Trenutno ima vsaka od tehnologij goreče nasprotnike, ki ne ponujajo smiselne alternative. Menim, da je ena izmed rešitev za prehodno obdobje kombinacija obnovljivih virov energije s črpalnimi hidroelektrarnami, ki so trenutno najučinkovitejše in najcenejše »baterije«.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Verjetno bi izbral Leonarda da Vincija. Najprej zato, ker se je precej ukvarjal z dinamiko tekočin. V resnici še danes počnemo isto, samo da imamo na voljo bistveno več orodij. Drugi razlog pa je, da je izvrstno »vozil« med znanostjo in inženirstvom, za to pa si prizadevam tudi sam. No, Leonardo je bil tudi umetnik, pri meni pa se to izrazi samo med pisanjem projektnih prijav.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Navdušuje me (tehnično, ne politično) ozadje poletov na Luno, kar je odlično opisal Andrew Chaikin v knjigi A Man on the Moon (za lene je bila po njej posneta tudi televizijska serija). V osnovni šoli nisem nikoli zamudil oddaje The Mechanical Universe. Danes pa za to, da ne postanem »fahidiot«, skrbijo predvsem Kvarkadabra, FrekvencaX, Veritasium in Minutephysics.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Pokanje členkov v prstih je posledica kavitacije. Ko potegnemo za prst, se poveča prostornina sklepnega prostora, zato se zniža tlak. Nastane kavitacijski mehurček, ki kmalu po tem kolapsira in poči.