Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Dr. Miha Nemevšek: Najgloblja resnica v najmanjših delcih

Teoretični fizik, ki ga zanimajo nevtrini, športno plezanje, branje in iskanje resnice
Miha Nemevšek raziskuje mehanizme delovanja narave na najbolj osnovni ravni; tudi s pomočjo trkalnika CERN.
Miha Nemevšek raziskuje mehanizme delovanja narave na najbolj osnovni ravni; tudi s pomočjo trkalnika CERN.
M. P.
16. 1. 2020 | 00:00
20. 1. 2020 | 09:41
4:14

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Bel list papirja in pisalo, črn ali moder pilot V ball 0.7.
 

Dr. Miha Nemevšek je zaposlen na Institutu Jožef Stefan na odseku za teoretično fiziko. Foto Osebni Arhiv
Dr. Miha Nemevšek je zaposlen na Institutu Jožef Stefan na odseku za teoretično fiziko. Foto Osebni Arhiv
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Raziskujem obnašanje osnovnih delcev, ki tvorijo naravo na najbolj osnovni ravni. Velik del mojega zanima so nevtrini, poskušam razumeti izvor njihovih mas z uporabo simulacij na trkalnikih, kot je LHC v Cernu. Morda presenetljivo so te raziskave na najmanjših skalah povezane s poznavanjem dogajanja v zgodnjem vesolju, kjer lahko dobimo kandidate za temno snov in kataklizmične dogodke, kot so fazni prehodi prvega reda.
 

Zakaj imate radi znanost?


Kar počnem zdaj, sem imel rad že od malega: branje, razmišljanje, pisanje in igranje z enačbami. Največ mi pomeni najti novo in presenetljivo idejo in jo pripeljati do točke, ko je vredna objave. Z veseljem tudi učim, potujem, predstavljam in diskutiram o rezultatih. Okolje, v katerem delam, je mednarodno in raznoliko, skupna točka je iskanje resnice in logične konsistence v skladu z meritvami. Še posebej zanimivo postane, kadar napovedi določenega modela pokrivajo več različnih eksperimentov z velikim razponom energij.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Delo teoretičnega fizika je raziskovanje mehanizmov delovanja narave na najbolj osnovni ravni. Mislim, da je to izjemno dobro samo po sebi, vsaj meni se ne zdi slabo.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?


Težko rečem, moja kariera je bila precej organska. Spomnim se, da sem v prvem razredu OŠ govoril, da bom inženir, najbrž še nisem vedel, da obstaja poklic znanstvenika.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Berem in se ukvarjam s športnim plezanjem. Veliko mi pomenijo moji družinski člani.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Zagrizenost.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Napovedi so nevarne, še posebej za prihodnost. V preteklem desetletju je to bilo po moji oceni odkritje Higgsovega bozona in gravitacijskih valov.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Ne.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Na fuzijo, čeprav se v vsakem trenutku reče, da je 30 let v prihodnosti.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Z Emmy Noether, Nielsom Bohrom, Ettorejem Majorano.
 

dfgdf
dfgdf
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Knjiga: nazadnje sem prebral tri detektivke Tadeja Goloba, všeč mi je bila Elena Ferrante. Film: Sončna svetloba Dannyja Boyla zaradi fizikalne premise - Q žoge v središču sonca. Q žoga je hipotetičen obstojen kondenzat skalarnih delcev, ki bi bil v določenem teoretičnem okviru lahko stabilen in bi predstavljal kandidata za temno snov. Prav tako pa bi takšna žoga lahko na svojem robu pretvarjala fermione v bozone in na ta način srkala snov. Premisa filma je, da bi se žoga zataknila v središču sonca in povročila njegovo ugašanje, režiser Danny Boyle naj bi navdih dobil v članku Scientific American, rešitev pa je precej ameriška, z nuklearno bombo. Predavanje: youtube, Sydney Coleman: Quantum mechanics in your face. Spletna stran: quantamagazine.org
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Naše vesolje je lahko v nestabilnem stanju in preide v energijsko godnejše stanje prek kvantih ali termičnih fluktuacij. Če bi se to zgodilo danes, bi najbrž pomenilo katastrofo. Če se je to že zgodilo v zgodnjem vesolju, bi lahko razumeli prevlado snovi nad antisnovjo in hkrati izmerili posledični spekter gravitacijskih valov.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine