Znanost sega onkraj meja ene države, mreženje in izmenjava raziskovalk in raziskovalcev sta nujna, da ti ostanejo v stiku z najnovejšimi dognanji in novimi pristopi v raziskavah. Veliko možnosti jim za razvoj njihovih raziskovalnih in inovacijskih karier ponuja shema ukrepov Marie Skłodowska Curie (MSCA) v evropskem programu Obzorje Evropa.

Med ukrepi MSCA je tudi ta za izmenjavo osebja, ki spodbuja mednarodno izmenjavo ne glede na nacionalnost in doseženo karierno raven. V shemi lahko sodelujejo univerze, raziskovalni inštituti in neakademske institucije iz Evropske unije, pridruženih in tretjih držav, ki oblikujejo partnerski konzorcij. Gre za eno izmed petih shem MSCA, druge so še podoktorske štipendije, mreže doktorskega študija, COFUND in Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev.

Ukrep izmenjave osebja spodbuja mednarodno, medsektorsko in interdisciplinarno sodelovanje med sodelujočimi organizacijami z izmenjavo osebja in prenosom znanja ter idej iz raziskav v družbo, gospodarstvo in javnost. Shemo izvajajo partnerji v obliki skupnega raziskovalnega in inovacijskega projekta s poudarjenimi elementi izobraževanja in usposabljanja. Trenutni razpis je odprt do 28. februarja 2024. Evropska komisija izbranim projektom financira individualne mobilnostne stroške izmenjave (brez plač), raziskovalne in izobraževalne stroške ter stroške upravljanja v skupni mesečni vrednosti najmanj 4600 evrov (odvisno od potrjenega delovnega programa).

Od leta 2014 do 2021 (obdobje programa Obzorje 2020) so slovenske raziskovalne organizacije v okviru izmenjave osebja MSCA sodelovale v 20 projektih v vrednosti tri milijone evrov. K nam je prišlo 121 tujih raziskovalk in raziskovalcev, 140 slovenskih raziskovalk in raziskovalcev pa se je udeležilo izmenjav v tujih raziskovalnih organizacijah.

Da bi bil uspeh slovenskih prijaviteljev na razpisu čim večji, so na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pred kratkim pripravili delavnico o pripravi projektov pri izmenjavi osebja MSCA. Pozitivne izkušnje iz zadnjih razpisov so med drugim predstavili prijavitelji z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta. Na njej je sodeloval tudi vodja sektorja za ocenjevanje in spremljanje projektov pri izmenjavi osebja MSCA dr. Rodrigo Guitérrez-Domínguez iz Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA).

Evropska komisija je letos objavila zanimivo analizo vplivov inovativnega potenciala projektov pri izmenjavi osebja MSCA. V študiji so opisani številni razlogi, zakaj naj raziskovalci in drugo inovativno osebje sodelujejo v teh projektih. Kateri argumenti bi morali prepričati slovenske raziskovalce, da se prijavijo na ta razpis?

Lani opravljena analiza učinkov izmenjave osebja MSCA v Obzorju 2020 razkriva, da ta pomembno prispeva k razvoju različnih vidikov raziskovalnega in inovacijskega okolja. Pokazala je pomembno vlogo izmenjave osebja pri ustvarjanju inovacij in patentov, spodbujanju raziskovalnega in inovacijskega sodelovanja na globalni ravni, večji udeležbi akterjev iz poslovnega sektorja, spodbujanju multidisciplinarnosti in dolgoročnih raziskovalnih sodelovanj, kreiranju kariernih poti in boljšem zaposlovanju, spodbujanju uravnoteženosti spolov ter zagotavljanju bistvenih spretnosti in priložnosti za mreženje prek različnih oblik usposabljanja. Projekti izmenjave osebja izstopajo pri spodbujanju zelo oprijemljivih inovacij z gospodarsko in družbeno vrednostjo ter kažejo dolgoročen vpliv na kariere raziskovalnega osebja in globalno sodelovanje. Menimo, da bomo v Obzorju Evropa te učinke še povečali.

Priprava predloga projekta za izmenjavo osebja MSCA ni enostavna, saj so merila za ocenjevanje obsežna in raznolika. Ko smo analizirali ocene slovenskih prijav, smo ugotovili, da so bili pri kriteriju odličnosti zlasti opisi ciljev projekta slabo ocenjeni. Kako to izboljšati?

Raziskovalni in inovacijski cilji morajo biti natančno opisani. V predlogu mora biti pojasnjeno, kako cilje meriti, zapisani morajo biti tako, da je razvidna njihova realna izvedljivost. Projekt mora poudariti potencial, ki ga bo prispeval k razvoju raziskovalnega področja. Vsekakor naj prijavitelji izpostavijo novosti in izvirnost ciljev projekta. Jasno naj navedejo, kako projekt zapolnjuje vrzel v obstoječem znanju in po čem se razlikuje od prejšnjih raziskav. Dobro naj opišejo metodologijo za uresničitev predvidenih ciljev. Prepričati morajo ocenjevalce, da bo predlagana metodologija konzorciju omogočila izvedbo projektnih ciljev in da so za predvidene izzive našli primerne rešitve.

Če je le možno, naj poudarijo, kako projektni cilji vključujejo interdisciplinarnost. Predlog mora pojasniti, zakaj je projekt interdisciplinaren, kako združuje in povezuje znanje in metode različnih disciplin pri doseganju projektnih ciljev. Predlogi naj vključujejo tudi (pozitivne ali dobro utemeljene negativne) odgovore na vprašanja, ali je spolna dimenzija (in druge raznolikosti) pomembna za raziskovalno in inovacijsko vsebino projekta, ali so obvezne prakse t. i. odprte znanosti dobro vključene v metodologijo in prilagojene predlaganemu projektu, ali je upravljanje raziskovalnih podatkov in drugih raziskovalnih rezultatov v skladu z načeli FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable), ali je uporaba in/ali razvoj sistemov umetne inteligence (UI) in/ali tehnik UI pomemben za projekt. Z utemeljitvijo teh vidikov bodo možnosti, da bo projekt pozitivno ocenjen, večje.

Slovenski prijavitelji imajo pogosto tudi težave z opisom pričakovanih gospodarskih in družbenih vplivov projekta. Za evropsko komisijo pa so vplivi projekta zelo pomembni, saj so opredeljeni že v delovnem programu MSCA, ki določa okvir financiranja. Kaj bi svetovali slovenskim raziskovalcem?

Izpostavijo naj aktivnosti, ki bodo okrepile obstoječe in ustvarile nove oblike raziskovalnega sodelovanja, kako bo projekt omogočil prenos znanja in kako bo projekt povečal raziskovalni in inovacijski potencial v Evropi in/ali na globalni ravni. V prijavi naj razložijo še, kako bo projekt prispeval h kariernemu razvoju posameznikov. Vsekakor naj prijava vključuje podrobne ukrepe, ki opisujejo razširjanje znanstvenih rezultatov in osnovno strategijo njihove potencialne uporabe ter ali prijavitelji pričakujejo dolgoročne znanstvene, gospodarske, tehnološke in/ali družbene vplive, ki presegajo obseg in trajanje projekta. Predlog mora vključevati še načrtovane ukrepe za upravljanje intelektualne lastnine. Pred dokončnim oblikovanjem svojega predloga naj prijavitelji poiščejo povratne informacije pri svojih kolegih, mentorjih ali strokovnjakih s tega področja. Vsekakor pa naj bo opis vplivov jasen, prepričljiv in usklajen s pričakovanji MSCA.

Verjetno ni presenetljivo, da imajo tudi slovenski raziskovalci precej pomanjkljivosti pri oceni tveganja in ukrepih za njihovo zmanjšanje v okviru izvedbenih kriterijev. Slabosti pri oceni tveganja se pogosto ponavljajo iz razpisa v razpis. Kako bi po vašem mnenju morali biti napisani ocena tveganja in ukrepi za njihovo zmanjševanje?

Učinkovita ocena tveganja in ukrepi za njihovo zmanjševanje v projektnih predlogih so nujni za prikaz celovitega razumevanja morebitnih izzivov in proaktivne strategije za njihovo reševanje. Če na primer projekt vključuje izmenjave s posamezniki iz tretjih držav, mora konzorcij prepoznati morebitno tveganje pomanjkanja sredstev za te partnerje in zagotoviti ukrep za ublažitev. V tem konkretnem primeru, ker je financiranje na voljo le za partnerje iz nekaterih tretjih držav, bodo drugi aktivno iskali alternativne vire financiranja (npr. nacionalna sredstva) in zagotovili prenos znanja za svoje predlagane dejavnosti. Poleg tega podpis sporazuma o partnerstvu s partnerji iz tretjih držav krepi ukrepe za zagotovitev teh dogovorov.

Drug takšen primer se nanaša na povprečno trajanje projekta MSCA, ki je štiri leta, kar predstavlja potencialno tveganje za umik udeležencev. V tem primeru mora konzorcij opredeliti blažilni ukrep. Na primer, da bi lahko drug udeleženec iz konzorcija prevzel naloge ali delovne sklope umikajočega se udeleženca. Druga možnost je, da se po potrebi z odobritvijo REA v projekt vključi nova oseba z enakim posebnim strokovnim znanjem in izkušnjami.

--------------------

Dr. Stojan Sorčan je nacionalni predstavnik in kontaktna oseba za Obzorje Evropa MSCA.