Ne le znanost, tudi popularizacija znanosti

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik in superračunalniške gruče, ob pomoči katerih poganjam programe, računam, izrišem in preverjam, kaj se dogaja v modelu vesolja. Tako lahko sledim razvoju večjega območja vesolja in raziskujem zanimive vesoljske strukture.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Zanimata me nastanek in razvoj vesoljskih orjakov, jat galaksij. To so območja, kjer domuje na tisoče galaksij, ki jih veže gravitacija, tu najdemo tudi veliko vročega plina, ki ga opazujejo rentgenski teleskopi, še največ pa je temne snovi. Jate galaksij so edinstvena povezava med dvema pogledoma na vesolje: pomagajo nam razumeti razvoj vesolja kot celote, v njih pa lahko tudi opazujemo in raziskujemo nekatere najburnejše astrofizikalne pojave, kot so eksplozije supernov in učinek supermasivnih črnih lukenj na galaktično okolico.

Zakaj imate radi znanost?

Rada jo imam predvsem zato, ker mi je znanstveni način razmišljanja blizu, ker ga imam za svojega in tako spoznavam svet.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Jate galaksij, s katerimi se ukvarjam, nimajo neposrednega učinka na naše življenje. Moje raziskave spadajo med temeljne raziskave, ki jih poganja predvsem želja po novih spoznanjih. Iskanje odgovorov na vprašanja v temeljnih znanostih pa spreminja način raziskovanja in razmišljanja, kar pogosto privede do novih uporabnih odkritij in tehnološkega razvoja.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Za raziskovalno delo sem se navdušila med doktorskim študijem, nisem pa vedela, ali bom imela možnost nadaljevati na tej poti. Takrat sem tudi spoznala, da si želim širine, zato sem nadaljevala študij še v smeri komunikacije znanosti. Znanost me zanima ne samo z raziskovalnega vidika, marveč tudi z vidika komunikacije.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Od prihoda na delovno mesto v Sloveniji sem se vključila v aktivnosti popularizacije astronomije. Sodelujem pri pripravi tekmovanj iz astronomije in kot mentorica dijakov, ki se želijo udeležiti mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike. Rada sodelujem s šolami, kjer predavam in izvajam delavnice, ter pri izpopolnjevanju za učitelje. In ker obožujem podkaste, sva se s kolegico Marušo Žerjal pred kratkim lotili podkasta o astronomiji, imenuje se Temna stran Lune.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Menim, da je to radovednost, dodala pa bi še vztrajnost (»hevreka« trenutek namreč ni vedno prisoten) in pogum, da se zapelješ na neraziskano pot. Dober znanstvenik je po mojem mnenju najprej dober človek: imeti mora občutek za sočloveka, dober odnos do sodelavcev, do skupnosti, v kateri živi in v kateri dela.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Želim si, da bi to bila temna snov, saj bi tako odkritje prineslo veliko novosti in sprememb na mojem področju raziskovanja in gotovo razjasnilo marsikatero vprašanje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ko zvečer berem in pripovedujem pravljice svojima otrokoma, se marsikdaj popeljemo po vesolju, pokusimo Luno ali pomagamo zvezdici Lulù. V resnici pa me ne mika, da bi se odpravila na nevarno in dolgo vožnjo do Marsa. Kljub temu je tudi moje ime na poti k rdečemu planetu in kraterju Jezero, poskrbela sem pa tudi za vozovnico za naslednji polet.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Z vidika kompleksnosti delovanja našega planeta bo treba doseči uravnoteženost pri uporabi različnih obnovljivih virov energije, v prihodnosti tudi od fuzije. Za dobro planeta pa bodo pomembni tudi vedenje in dejanja posameznikov.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Rada bi šla na kavo s preminulo tržaško astrofizičarko Margherito Hack, ki je nisem imela možnosti pobliže spoznati. Zanimalo pa bi me tudi srečanje z astronomkami Harvardskega observatorija, o katerih sem brala v odlični knjigi Dave Sobel The Glass Universe.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Trenutno prebiram knjigo The end of everything (astrophysically speaking), ki jo je napisala kozmologinja Katie Mack in pripoveduje o koncu oziroma različnih možnih zaključkih vesolja. Prav tako bi priporočila film Moon, glede na to, da bo tudi v prihodnosti veliko govora o Luni in postojanki na njej. Obstaja pa še malo morje zanimivih (tudi slovenskih) podkastov o znanosti!
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Mogoče nova zagonetka v zvezi s Hubblovo konstanto: izredno natančni rezultati meritev prasevanja in meritev z uporabo posebnih merilnikov razdalje, pravimo jim »standardni svetilniki«, se ne ujemajo. Te razlike v izmerjeni Hubblovi konstanti nakazujejo, da razvoja vesolja še ne razumemo povsem.