Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Največ uporabljam tekočinski kromatograf, sklopljen z masnim spektrometrom. Ta mi omogoča, da v kompleksnih vzorcih, kot je odpadna voda, med seboj ločim različna onesnažila in nato določim njihovo vsebnost v zelo nizkih koncentracijah.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V ospredju mojih raziskav je prisotnost zdravil v okolju, katerih vir smo ravno mi. Zgodba zdravila se namreč ne konča, ko ga vnesemo v telo, ampak zdravilo v takšni ali drugačni obliki konča v okolju. Glavna ovira na njegovi poti je čistilna naprava, ki pa nekaterih zdravil ne zmore v celoti odstraniti. Zanima me, katera zdravila bi lahko bila problematična in ali obstajajo boljši načini, kako jim preprečiti vstop v okolje. Zanima me tudi, kaj se bo z njimi zgodilo po tem, ko pridejo v okolje. Ali jih bo razgradila sončna svetloba, morda mikroorganizmi, ali so nevarni za vodne ekosisteme?

Zakaj imate radi znanost?

Daje mi odgovore na vprašanja, ki si jih vsakodnevno postavljam, in hkrati odpira nova in nova, za katera sploh nisem vedela, da si jih moram postaviti.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Boljše razumevanje kroženja zdravil v okolju, učinkovitejše čiščenje odpadnih vod in možnosti za njihovo ponovno uporabo ter varovanje vodnih virov.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

V srednji šoli me je navdušila kemija, zanimanje pa se je kasneje preusmerilo predvsem v farmacijo, od tega, kako načrtovati zdravilo, pa vse do tega, kako to deluje v človeškem telesu. Po koncu univerzitetnega študija se mi je ponudila priložnost za podiplomski študij in delo na Institutu Jožefa Stefana. Tu se pravzaprav še vedno ukvarjam z zdravili, samo opazujem jih malo kasneje v njihovi zgodbi.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ukvarjam se s plesom, rada potujem ali pa se izgubim v kakšni dobri knjigi.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Sposobnost prilagajanja situaciji, novim rezultatom, ki te mogoče ne vodijo v pričakovano smer.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Problemov v znanosti, ki jih poskušamo rešiti, je veliko. Težko napovem, kateri bo imel največji vpliv na tok zgodovine.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mars ni moja prva izbira izletniške destinacije. V raziskovanje planeta je že vpletenih več strokovnjakov, ki bi bolje izkoristili to priložnost.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na čim bolj obnovljive vire, kot je na primer jedrska energija. Ima pa vsak način pridobivanja energije svoje prednosti in slabosti.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Rachel Carson. Bila je morska biologinja, najbolj znana pa je po knjigi Nema pomlad (Silent Spring), v kateri je opozorila na posledice široke uporabe pesticidov na okolje po drugi svetovni vojni in s tem postala začetnica okoljevarstvenega gibanja.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Za začetek prispevke na spletni strani Kvarkadabra in oddajo Ugriznimo znanost ter predavanja, organizirana v okviru projekta Znanost na cesti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Prisotnost zdravil v okolju lahko spremljamo šele zadnjih 50 let, vzporedno z razvojem tehnologije, ki nam omogoča opazovanje tudi zelo nizkih koncentracij. To pa ne pomeni, da te koncentracije nimajo vpliva na okolje.