Ljubljana – Uradni ruski viri in mediji pod nadzorom države, v manjši meri tudi kitajski, na družbenih omrežjih usklajeno širijo zavajajoče informacije, ki lahko neposredno škodujejo zdravju državljanov članic Evropske unije. EU je močno ranljiva, hibridno vojno proti lažem in zavajanjem je izjemno težko dobiti, opozarja obramboslovec
Uroš Svete.
»Lahko vitamin C ali česen pozdravita koronavirus? Ne! Ali se z virusom lahko okužijo samo stari ljudje? Ne!« Tako se začne dobri dve minuti dolg
videonagovor predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, v katerem opozarja na resne posledice za javno zdravje, ki jih lahko imajo lažnive in zavajajoče informacije v zvezi z zdravstveno krizo.
Teorije zarote lahko ubijajo
Predvsem Rusija krizo izkorišča za široko zastavljeno dezinformacijsko kampanjo, s katero slabi moč EU in njenih institucij ter vnaša razkol med že tako neenotne članice na eni strani, na drugi strani pa povečuje svojo tako imenovano mehko moč na stari celini. Val lažnih informacij in teorij zarote na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih se dogaja na škodo zdravja državljanov članic EU, mleko, vodka ali limona niso zdravilo, pitje belila pa ne bo preprečilo okužbe, temveč lahko samo ubije človeka, v svoji analizi na nekatere najbolj očitne poskuse dezinformacij opozarja oddelek za strateške komunikacije.
Analiza, ki je bila objavljena v začetku tedna, Kitajski pripisuje poskuse zmanjšati svojo vlogo pri izbruhu in širjenju pandemije ter izboljšati svojo javno podobo. Zaznali so tudi dezinformacije v povezavi s pandemijo, ki izvirajo iz omrežij blizu iranski oblasti, pripisali pa so jih poskusom, da bi za izbruh bolezni okrivili Zahod in tako napadli mednarodne sankcije proti svoji državi.
Uroš Svete, v.d. direktorja Uprave za informacijsko varnost opozarja, da se Evropska unija težko bori proti koordinirani in centralno upravljani dezinformacijski kampanji. FOTO: Blaž Samec/Delo
Mali medijski trgi so bolj ranljivi
Škodljive dezinformacije o bolezni covid-19 se učinkovito širijo zlasti na manjših medijskih trgih, kjer je manj verjetno, da jih bodo tehnološka podjetja poskušala zajeziti, opozarjajo na evropskem oddelku za strateške komunikacije.
Na Zahodnem Balkanu so se dobro prijele teorije zarote v zvezi s covidom-19, nekatere države pa so s pomočjo lažnih informacij poskušale utemeljiti uvedbo strogih omejitvenih ukrepov. Številni spletni novičarski portali in družbena omrežja na Zahodnem Balkanu so pomagali širiti teorijo zarote, da mobilno omrežje pete generacije 5G povzroča koronavirus ali da so omejitve gibanja v času epidemije namenjene temu, da oblasti lahko nemoteno namestijo omrežje 5G, kar je ponekod že pripeljalo do uničevanja obstoječe infrastrukture za mobilno telefonijo 4G.
Rusiji in Kitajski tradicionalno naklonjena regija je tudi plodno območje za teorije zarote o tem, da Evropa pretirava s podatki o smrtnosti zaradi koronavirusa, ali o tem, da je virus prišel iz ameriških vojaških laboratorijev.
Igranje na čustva je še posebno učinkovito
Dezinformacijske kampanje zoper Evropsko unijo so se dogajale že prej, tudi v času nacionalnih in lanskih evropskih volitev, je spomnil vodja predstavništva evropske komisije v Ljubljani Zoran Stančič. »Močna in enotna EU je marsikomu trn v peti, saj se ti akterji dobro zavedajo, da sta moč in vpliv EU na mednarodnem odru odvisna od njene enotnosti. Le če države članice EU nastopijo z usklajenimi stališči, lahko uspešno uveljavijo in branijo svoje interese. Vnašanje razdora mednje in zaostrovanje nasprotij je ena izmed najučinkovitejših taktik za spodkopavanje moči in vpliva EU v mednarodni politiki, širjenje dezinformacij pa je za te namene zelo učinkovito sredstvo,« pravi Stančič.
Zlasti teme z velikim čustvenim nabojem so priročne za širjenje dezinformacij. Begunci, ukrepi proti podnebnim spremembam, s katerimi naj bi evropske elite ljudi silile v odrekanje, in ukrepi za zajezitev koronavirusa so takšne teme. Zavajanje vpliva na to, kako državljani dojemajo realnost, dezinformacijske kampanje pa postajajo težava za demokracije in eno izmed orodij za vpliv in prevlado v mednarodnih odnosih, priznava Stančič.
Proti takim pojavom se bojuje Evropska služba za zunanje delovanje, ki vsak dan analizira in zavrača lažne novice na portalu EUvsDisinfo. V kriznih časih se zaostrijo socialne razlike in so ljudje bolj dovzetni za dezinformacije. Stančič se ne strinja z oceno, da EU v tej krizi ne deluje učinkovito ali ne dovolj solidarno, in našteva vrsto dokazov za nasprotno. Med drugim je spomnil, da je Nemčija prevzela zdravljenje bolnikov iz Italije in Francije, potekajo skupni nakupi zaščitne opreme in podobno.
Pomen znanja in zaupanja v oblast
EU je s svojimi številnimi težavami, razkolom med članicami, šibkimi voditelji in s pandemijo idealen teren za hibridno vojno, meni profesor obramboslovja Uroš Svete, vršilec dolžnosti direktorja Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost.
»Če bi mi zaupali svojim voditeljem in institucijam, bi bilo povsem vseeno, kaj objavlja
Sputnik. Ker pa vidimo, da je mehanizem kriznega upravljanja na ravni EU povsem neoperativen, je prostora za sejanje dvoma dovolj,« pravi Svete.
Z varnostnega vidika sta v krizi odpovedali obe evropski ključni instituciji, tako EU kot zveza Nato, meni sogovornik. Če je bilo še pred kratkim nepredstavljivo, da v članici Nata pristane rusko vojaško letalo, polno opreme in vojakov, je zdaj to realnost. Rusi so bili z vojaško pomočjo Italiji med pandemijo deležni velikanskih simpatij, prav tako Kitajska, zveza Nato pa je dogajanje le nemo opazovala.
V vojni proti lažnivim informacijam je težko zmagati. V družbah, kjer politiki za vsako ceno ugajajo prebivalstvu, pa imajo popreproščene, a neresnične razlage lahko veliko rušilno moč, če jim uspe nagovoriti dovolj široko občinstvo, svari Svete.
Komentarji