Neomejen dostop | že od 9,99€
Moj najljubši in največkrat uporabljen instrument je fluorometrični čitalec mikrotiternih plošč. Z njim lahko v okoli treh minutah dobimo 96 rezultatov. V zadnjem času ga veliko uporabljam predvsem za meritve aktivnosti mikroorganizmov v tleh.
Po osnovni izobrazbi sem ekologinja, zato je moja kariera že od začetka posvečena opozarjanju na onesnaženje, ki ga ljudje s svojim delovanjem povzročamo v okolju. V sklopu doktorata sem proučevala onesnaženje, ki ga je v Mežiški dolini za seboj pustilo intenzivno izkopavanje in predelovanje s svincem bogate rude. Danes pa delam na Centru za raziskave vin v Vipavi in zato gledam pod prste vinogradnikom in jih opozarjam na onesnaženje, ki ga povzročajo ob pridelavi najbolj žlahtne pijače na svetu.
Rada sem ustvarjalna, inovativna, pri vsakem dejstvu si vedno postavim vsaj sto podvprašanj in znanost mi omogoča kreativno delovanje prav na teh področjih.
Začeti je treba z malimi koraki. Veseli me, da se vinogradniki danes vedno bolj zavedajo onesnaženja, ki ga pri svojem delu povzročajo, in zato iščejo alternativne rešitve. To je že prvi korak v smeri napredka. Prepričana sem, da s tesnim sodelovanjem na lokalni ravni lahko s svojim delom veliko pripomorem tudi k boljšemu jutri za prihodnje generacije.
Raziskovanje me je pritegnilo že v otroških letih, ko sem obiskovala biološke raziskovalne tabore, ki jih organizira Zavod za tehnično kulturo Slovenije. Veliko so k temu pripomogli moji starši, ki so kljub pomanjkanju denarja prepoznali pomen obšolskih dejavnosti in me k temu spodbujali. Zato tak način vzgoje, kolikor je mogoče, prakticiram tudi sama, pri svojih otrocih. Da bom znanstvenica, pa je postalo jasno, ko sem dobila priložnost za delo mlade raziskovalke na Infrastrukturnem centru za pedologijo in varstvo okolja.
Veliko je stvari, ki me zanimajo. Ukvarjam se s športom (tek, smučanje, plavanje) in meditacijo. Zelo rada sem v naravi, zato me pogosto lahko vidite s fotoaparatom v roki, ko lovim trenutke za popolno naravovarstveno fotografijo. Imam dva otroka, s katerima poskušam preživeti karseda lepe popoldneve, zvečer pa jima z veseljem preberem slikanico ali dve – trenutno smo pri Groznem Gašperju. Poleg dela v vinogradu in degustacijski sobi, kjer pomagam možu, me osrečuje tudi delo na vrtu, sama pridelam večino zelenjave, ki jo potrebujem za uravnotežene in zdrave obroke. Pa še kaj sem verjetno pozabila.
Radovednost za začetek, nato pa vztrajnost in neomajna volja.
Pustimo se presenetiti, sicer pa veliko stavimo na fuzijo. Mogoče bo pa to to.
Vsekakor, vendar ne sama, gotovo bi povabila še koga.
Z dr. Ano Majer Kansky. Ne le da se je rodila v mojih domačih krajih, in sicer v Ložah pri Vipavi, poleg izjemne znanstvene kariere ji je uspelo ustvariti tudi uspešno podjetje.
Moram priznati, da v prostem času le redko posežem po znanstveni literaturi. Mogoče je to tudi posledica klasične gimnazije, kjer so nas učili, da moramo v življenju nahraniti telo in duha. Zato rada prebiram knjige, ki obravnavajo družbene teme. Med slikanicami bi posebej omenila delo Jorgeja Bucaya Priklenjeni slon, prav tako se mi je zelo vtisnil v spomin kratek roman Črna vrana pisateljice Janje Vidmar. Film oziroma dokumentarec, ki sem ga nestrpno pričakovala kar nekaj časa, pa je brez dvoma delo Mateja Vraniča Divja Slovenija. Vredno ogleda. Tako kot vsak uporabnik interneta pozna Googlov brskalnik, mora vsak znanstvenik poznati Googlovega Učenjaka.
Da imamo na Centru za raziskave vina redno zaposlenega profesorja iz Francije, ki je svoje znanstveno delo, ljubezen in življenje popolnoma posvetil slovenskim avtohtonim sortam vina.
———
Dr. Erika Jež je kot asistentka z doktoratom zaposlena na Centru za raziskave vina Univerze v Novi Gorici.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji