Lahko bi bil prizor iz serij Črno ogledalo ali Dosjeji X, a je nastal v orjaški hali v industrijski coni Taastrup v predmestju Københavna. Vijolična svetloba osvetljuje zaboje, v katerih bodo rasle različne vrste solate, začimbnice, ohrovt in druga zelenjava.

Pokrito in večinoma avtomatizirano kmetijo v štirinajstih nadstropjih je zgradilo dansko zagonsko podjetje Nordic Harvest. Čeprav rastline nikoli ne bodo videle pravega sonca, bodo pridelke pobirali petnajstkrat v letu. Noč in dan jih bodo obsevali z 20.000 LED-žarnicami, jih zalivali, veliko dela pa bodo opravili roboti na kolesih, ki bodo med policami dostavljali semena in odvažali zaboje.



Ko bo kmetija v polnem pogonu, si obetajo tisoč ton pridelkov na leto, je povedal Anders Riemann, ustanovitelj in direktor podjetja. Ena od črnih pik pokritih rastlinjakov je lahko velika poraba električne energije, a Riemann je prepričan, da je tak način pridelave bolj prijazen do narave od klasičnega kmetijstva.

Razložil je, da ne uporabljajo pesticidov, pridelki so vzgojeni v urbanem okolju, zaradi česar okolja ne obremenjujejo s transportom, uporabljajo električno energijo iz zelenih virov, predvsem vetrno, vso vodo za zalivanje pa reciklirajo – na kilogram pridelka naj bi je porabili samo liter, kar je po Riemannovih besedah 250-krat manj kot v klasičnem kmetijstvu.

Njihovi odjemalci bodo tako restavracije kot velike trgovske verige, v njihov prid pa govorijo rezultati ankete, v kateri je 95 odstotkov Dancev pritrdilo, da bi spremenili prehranjevalne navade, če bi s tem obvarovali naravo.