V znanosti ni prostora za ugibanje

Katja Vozel je raziskovalka v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Delam pretežno na računalniku, zato je večino časa dober namizni računalnik vse, kar potrebujem. Obvezno uporabljam dva velika ekrana, za boljši pregled nad delom in lažjo uporabo več aplikacij hkrati. Še ena preprosta, a nepogrešljiva napravica, ki jo redno uporabljam, pa je mali kalkulator, ki ga imam še iz srednje šole.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem možnosti za bolj učinkovito in manj energetsko potratno upravljanje s toploto in črpanje toplote. Cilj je na primer večja moč črpanja toplote s čim manj vložene energije. Prizadevamo si, da bi se lahko poceni greli in hladili, pri tem pa uporabljali nenevarne materiale in zelene vire energije. Zato razvijamo in preizkušamo nove koncepte hladilnih naprav in naprav, ki usmerjajo toplotni tok.

Zakaj imate radi znanost?

V znanosti ni prostora za ugibanje ali za sklepanje na podlagi čustev. Vsako novo znanje se začne z opažanjem, kar vodi v hipotezo in se nadaljuje z raziskovanjem. Raziskava mora upravičiti to, da hipotezo sprejmemo ali ovržemo. Na primer, opazimo nekoga, ki poje neznan sadež, nato pa zboli. Naša hipoteza je, da je bil sadež strupen. Toda ali je bolezen res posledica zaužitja strupa ali naključje? Z raziskavo poskusimo poiskati strupeno snov v sadežu. Če jo odkrijemo, lahko upravičeno trdimo, da je bila naša hipoteza pravilna.

Če imaš srečo in če ji dovoliš, te znanost nauči logičnega razmišljanja. Še posebej pomembno se mi zdi, da te nauči kritičnega mišljenja in kritičnega vrednotenja informacij, zlasti na spletu. In nenazadnje, znanost nas privablja z neskončnimi možnostmi novih spoznanj. Marsikaj že vemo, a vsakemu odkritju vedno sledijo nova, še mamljivejša vprašanja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upravljanje s toploto in črpanje toplote imata pomembno mesto v boju proti podnebnim spremembam. Če nam uspe za okolje manj škodljive principe upravljanja s toploto in črpanja toplote narediti primerljivo učinkovite in dostopne, kot so trenutni sistemi, bo to pomembno pripomoglo k reševanju podnebne krize.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Kot otrok nisem imela časa razmišljati o tem. Ukvarjala sem se s tisoč in eno dejavnostjo. Celo med študijem in po njem sem hodila po različnih poteh, tudi takšnih, ki niso imele zveze z raziskovanjem. Mislim, da sem pristala tu preprosto zato, ker imam to v krvi, in se je prej ali slej moralo zgoditi.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Na fakulteti imam nekaj pedagoškega dela. Kar pa se tiče prostega časa … Včasih se šalim, da sem hiperaktivna. Ne morem brez gibanja, temu posvetim vsaj uro do dve na dan, še posebej rada se zadržujem v telovadnici. Imam tudi štirinožnega prijatelja. Drugi moji hobiji pa so skrivnost. Sem zelo introvertirana, zato so nekatere stvari samo moje.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ne bi si upala izbrati ene lastnosti, saj je veliko stvari potrebnih za to, da svoje delo dobro opravljamo. Lahko pa se postavim v vlogo neznanstvenika in na vprašanje odgovorim malo drugače. Mislim, da so vsi dobri znanstveniki tako ali drugače nenavadni ljudje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Prej ali slej bomo ugotovili, da nimamo druge izbire, kot da nehamo izkoriščati ta planet brez prave mere in iz pohlepa. Ne vem, kaj točno, vendar bo zelo verjetno nekaj iz okoljskih znanosti, kemije ali medicine.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, saj ne maram potovanj. Razen če bi šlo za življenje. Tudi astronavtska obleka bi bila zame preveč neudobna. Tako ali tako tam ni ničesar.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

To je pa pretežko vprašanje. Če bi imela res tako srečo, da bi me kdo povabil, zagotovo ne bi odklonila, pa če bi bil to Heisenberg, Tesla, Einstein, Feynman ali pa kdo drug od velikih fizikov in matematikov.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Najbolj priporočam ogled kakega inštituta ali laboratorija. Pa prebrati kakšno knjigo, ki govori o življenju znanstvenikov, na primer tale avtobiografija je dobra: Gotovo se šalite, gospod Feynman!. Pri spletnih straneh pa bodimo pozorni, da so strani kakih uglednih institucij.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Področje prenosa toplote je pravzaprav mešanica fizike in strojništva. Pri tem je koristno tudi znanje elektrotehnike. Toplota se na neki način prenaša podobno kot električna energija. Električni tok poganja razlika v električnem potencialu med dvema točkama, toplotni tok pa razlika v »toplotnem potencialu«, to je razlika temperatur v dveh točkah.