Neomejen dostop | že od 9,99€
Osrednje raziskovalno orodje naše ožje raziskovalne skupine so računalniki, rečemo jim računalniške gruče. Gruče, ki delujejo na fakulteti za matematiko in fiziko, združujejo nekaj tisoč zmogljivejših računalnikov.
Zanima nas fizika novih praviloma mehkih materialov in povezanih pojavov, ki imajo nenavadne, drugačne ali celo edinstvene lastnosti. Iščemo in razvijamo materiale, ki se lahko samosestavljajo, samozdravijo, pomnijo, se mogoče naredijo deloma nevidne, se nadzorovano združujejo ali razdružujejo, lahko ustavijo svetlobo in podobno.
Koronavirus je cokla, ki vpliva na naše delo skozi različne pore, od razpoložljivega časa do omejitve fizičnih stikov. Jasno se kaže, da človek za kreativnost, kar je bistvo znanstvenega dela, potrebuje čim več različnih zunanjih dražljajev, ki jih virtualni svet samo delno lahko nadomesti. Je pa koronavirus v našo širšo skupino pripeljal novo vsebino, in sicer raziskovanje poroznosti filtracijskih materialov, kar je prispevek k razvoju, razumevanju in varni uporabi materialov za obrazne maske.
Na znanost gledam kot na način življenja, tudi mnogi kolegi pravijo, da je znanost zanje tako služba kot hobi. Posebno vlogo znanosti vidim v tem, da ustvarja novo znanje, ki nima meja in omejitev, ne družbenih, človeških, prav tako ne časovnih in krajevnih. Znanje je nekaj, kar nas presega kot posameznike in je univerzalno.
Veliko naših raziskav izvira iz radovednosti, ki pa jo ženejo svetovno vroči izzivi, kot na primer razumeti obnašanje množice bioloških organizmov ali pa poiskati načine vodenja in mogoče celo računanja s svetlobo na mikroskopski ravni. Del našega raziskovalnega dela na temo agregacije proteinov pa prispeva tudi bolj neposredno, na primer pri razvoju bioloških zdravil v podjetju Lek Biofarmacevtika Mengeš.
Prihajam iz družine, v kateri je bilo znanje posebna vrednota. Vedno sem sledil svojim zanimanjem, ne vem pa, da bi se kdaj posebej odločil, da bom znanstvenik. Zanima me veliko vsebin, kar mogoče ponazorijo moje izbire za univerzitetni študij, zdaj že pred kar nekaj leti, ko sem najprej izbral fiziko, druga je bila medicina in tretje pravo.
Kot univerzitetni profesor kar velik del časa namenjam poučevanju in mentoriranju študentov na različnih ravneh. Kot prodekan poskušam še širše prispevati k delovanju fakultete in tudi univerze. Doma imava z ženo tri nadobudneže, v malo preostalega časa pa me močno pritegnejo vsebine, povezane s širšim delovanjem in razvojem posameznika, potem pa širše družbe in različnih družbenih mehanizmov.
Radovednost. Ki pa jo morajo hitro podpreti lastnosti, kot so samozavestnost, delavnost, vztrajnost in iznajdljivost.
Ključno vprašanje, ki danes niti ni več toliko znanstveno, kot je širše družbeno, je, kako se bomo kot človeštvo odzvali na neizogibno prihajajočo krizo, ki jo bodo povzročile rastoče podnebne spremembe.
Bi, čeprav mislim, da bi rajši prepustil svoje mesto že nekomu mlajšemu, ki bi lahko več prispeval h kakršnikoli vsebini.
Na fuzijo, ki lahko omogoči pridobivanje veliko energije iz stabilno dostopnih visoko koncentriranih goriv in je hkrati okoljsko in družbeno sprejemljiva. Danes se veliko vlaga v obnovljive vire, na primer v sončno in vetrno energijo, ki pa odpirajo pomembna vprašanja, o katerih še premalo govorimo, kot sta stabilnost dobave in morebitno hranjenje elektrike.
Sem zelo slab pivec kave, tako da bi ga rajši povabil na pohod na enega od slovenskih hribov. Veliko bi mi pomenil pogovor z nobelovcem z našega področja Pierrom-Gillesom de Gennesom, vedno pa so me intrigirali tudi starogrški modreci.
Nedavno je bila za vse nas in našo prihodnost tako pomembna konferenca ZN o klimatskih spremembah v Glasgowu. Kot ogledalo temu bi zato priporočil eno prvih slovenskih knjig o podnebnih spremembah, ki jo je napisal moj oče Matjaž Ravnik že leta 1997, z naslovom Topla greda: podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Žal se vse njegove napovedi za zdaj izpolnjujejo.
Ali veste, da lahko z opazovanjem mehkih kompleksnih materialov, ki jih imamo v zaslonih pametnih telefonov, otipamo pojave in mehanizme, ki so vodili v nastanek našega vesolja, torej veliki pok?
———
Izr. prof. dr. Miha Ravnik dela na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institutu Jožef Stefan. Nedavno je prejel Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji