Najtišja pot skozi mesto

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Živce izgubljam večinoma s kopico nizkocenovnih senzorjev za merjenje kakovosti zraka, srčnega utripa, gibanja, hrupa in drugih parametrov, ki imajo potencial, da elegantno karakterizirajo izpostavljenost posameznika stresorjem v okolju – hrupu, onesnaženju in podobno. Senzorji večinoma ne presegajo vrednosti 500 evrov, so relativno majhni, pretežno prenosljivi in predvsem široko uporabni – lahko jih kupimo veliko in uporabimo pri množici ljudi. Nizka cena pa prinese s seboj tudi nezanesljivost, napake in luknje v podatkih ali kakšen napačen podatek, ko senzor sporoči, da je prostovoljec v sekundi prišel iz Šiške v Japonsko morje.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Na voljo imate tri možnosti, kako priti na delo: s kolesom skozi mesto, z avtomobilom v prometni konici ali z avtobusom in čez park s skirojem. Naša naloga je, da ugotovimo, katera od teh izbir vas bo najmanj izpostavila onesnaženju in hrupu ter kako lahko to prenesemo v konkretne ukrepe na ravni posameznika in mesta.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Veliko sodelujemo s prostovoljci, epidemija pa je vse te stike omejila ali onemogočila. Težje je vzpostaviti stik, prostovoljce opremiti s senzorji in podobno. Če pa se bralci tega vprašalnika vidijo v vlogi ljubiteljskega znanstvenika/ce, jih prav lepo vabim, da mi pišejo na rok.novak@ijs.si.
 

Zakaj imate radi znanost?

Všeč mi je, da se znanost ves čas samopreverja in na vse pretege trudi ovreči neko dognanje, dokler ne obstaja konsenz znotraj stroke, ki temelji na dejstvih. Je pa dejstvo tudi, da za znanost ni dovolj, da jo imamo radi, pomembna so tudi sredstva. Obstajati mora stalen pritisk na odločevalce, da zagotovijo razvojno naravnano financiranje, ne le toliko, »da so luči prižgane«.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Bolje kot razumemo izpostavljenost posameznika onesnaženju, bolj ciljno lahko izboljšamo bivalno okolje, s tem pa dvignemo kakovost življenja in izboljšamo zdravje posameznikov.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Nekje ob koncu osnovne šole sem se zavedel hitre degradacije našega okolja in se odločil, da preprosto ne morem sedeti nekje ob strani. Po temeljiti introspekciji in oceni situacije sem ugotovil, da sta samo dve mogoči smeri – politika ali znanost. Trajalo je deset let in nešteto mešanih izkušenj, da sem se odločil za slednjo. Res pa je, da ena brez druge ne obstajata, zato me trditev, da morajo biti znanstveniki apolitični, ne prepriča. Naša naloga je, da svoja dognanja komuniciramo, izobražujemo javnost in stopimo v vlogo mnenjskih voditeljev.


 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času prebiram in statistično analiziram podatke o politiki – volitve, ankete, referendume, glasovanja in podobno. Včasih se pojavijo zanimivi vzorci, kjer jih najmanj pričakujem. No, glede na pričevanja pa naredim tudi zelo dobre kremšnite.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Sposobnost prilagajanja. Rezultati nas bodo razočarali, izsledki bodo glede na naša predvidevanja »napačni«, razpis za sredstva ne bo tak, kot si želimo, vsemu temu se moramo prilagoditi in biti pripravljeni spremeniti predpostavke.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Za 21. stoletje nekako pravimo, da je stoletje biologije, in če bi v sklopu tega lahko predvidel eno izjemno odkritje, ki bi spremenilo vse in vsakogar, je to »ozdravitev« staranja in naravne smrti pri ljudeh. Zadnja leta to ni več le debata znotraj krožkov o znanstveni fantastiki, temveč tudi med vodilnimi raziskovalci na področjih biologije in genetike.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Enosmerno gotovo ne, vsaj dokler na Marsu ni Velike planine in ponudbe z domačim kislim mlekom. Če bi bila pot varna in zagotovljeno povratno potovanje, pa bi šel z veseljem na znanst­veno odpravo.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vplačal bi tri stave: najvišjo vsoto bi stavil na jedrsko energijo (tako fisijo kot fuzijo), malce manjšo na geotermalno energijo in najmanjšo na orbitalno sončno energijo (zbiranje energije v orbiti in prenos nazaj na Zemljo).
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Sokratom ali Platonom. Izredno me zanima, kakšni so bili miselni procesi pred tisočletji in kako je potekal prenos znanja, kritično ocenjevanje in beleženje rezultatov.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Film Agora, predstavlja (sicer malce dramatiziran) vpogled v zametke moderne znanosti v antiki in konflikt dogme s kritičnim mišljenjem.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Če kadimo v notranjih prostorih (ob odprtem oknu!), bo trajalo tudi do osem ur, preden se koncentracije trdnih delcev v zraku v tem prostoru vrnejo na prvotno stanje.