Umrl je Gordon Moore, pionir informacijske revolucije

V 95. letu starosti je umrl soustanovitelj Intela Gordon Moore, po izobrazbi fizik in kemik. Pionir v industriji polprevodnikov je leta 1965 objavil članek o skokoviti rasti industrije, teorije pa se je prijelo ime Moorov zakon. Intelovi procesorji so še danes v 70 odstotkih osebnih računalnikov na svetu.

Moorov zakon še vedno deluje za Intel

Novico o Moorovi smrti so objavili v njegovi družinski fundaciji in Intelu. Kot so zapisali, je umrl v petek, obkrožen z družino v svojem domu na Havajih.

Moore je diplomiral iz kemije in fizike na univerzi v California Institute of Technology leta 1950 ter nato magistriral in doktoriral iz kemije na univerzi  Berkeley. Leta 1957 se je pridružil podjetju Shockley Semiconductor Laboratory, ki ga je ustanovil William Shockley, soustanovitelj podjetja Intel. Moore in drugi kolegi so se odcepili od Shockleyja in ustanovili podjetje Fairchild Semiconductor leta 1957, kjer so razvili prve tranzistorje na silicijevi osnovi. Leta 1968 je Moore ustanovil podjetje Intel skupaj z Robertom Noyceom, kjer je služil kot predsednik in izvršni direktor do leta 1987.

Moore je prejel številne nagrade in priznanja za svoje delo, med drugim je bil leta 1990 prejemnik Nacionalne medalje za tehnologijo in inovacije ZDA »za njegovo ključno vodilno vlogo pri uvajanju dveh velikih povojnih inovacij v mikroelektroniki – velikega integriranega pomnilnika in mikroprocesorja –, ki sta spodbudili informacijsko revolucijo«.

Moore in Noyce sta Intel ustanovila leta 1968, Moore pa je do leta 1975 v njem imel vlogo izvršnega podpredsednika, nato je postal predsednik. Leta 1979 je postal predsednik Intelove uprave in izvršni direktor podjetja. Leta 1997 je postal zaslužni predsednik podjetja, položaj pa je zapustil leta 2006.

Moorov zakon

V članku, ki ga je napisal leta 1965, je Moore opozoril, da se je zaradi izboljšav v tehnologiji število tranzistorjev na mikročipih vsako leto od odkritja približno podvojilo. Njegova napoved, da se bo trend nadaljeval, je postala znana kot Moorov zakon. Pozneje so ga popravili na način, da so podvojitev števila tranzistorjev napovedali na vsaki dve leti, in ne več letno.

Moorov zakon je tako Intel kot konkurenčne izdelovalce čipov potisnil v to, da so svoje vire agresivno usmerili v razvoj, s katerim so uresničili inženirjeve napovedi.

»Integrirana vezja bodo vodila do čudes, kot so domači računalniki, ali vsaj do terminalov, ki bodo povezani z osrednjim računalnikom. Prav tako bodo vodili do avtomatskih kontrol v vozilih in prenosnih komunikacijskih sredstev,« je Moore zapisal dve desetletji pred revolucijo na področju osebnih računalnikov in več kot 40 let prej, preden je Apple na trgu predstavil prvi model pametnega telefona iphone.

Moorov zakon je mrtev! Naj živi Moorov zakon!

Po objavi Moorovega članka so čipi postali učinkovitejši in cenejši, kar je pol stoletja pomagalo pri tehnološkem napredku in omogočilo ne le dostopnost osebnih računalnikov, temveč tudi pojav internetnih velikanov, kot so Apple, Facebook in Google, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Zagotovo je bilo lepo biti ob pravem času na pravem mestu,« je v intervjuju leta 2005 dejal Moore. »Imel sem veliko srečo, da sem vstopil v industrijo čipov, ko je bila ta še v povojih. Bila je fenomenalna vožnja,« so Moorove besede povzele tuje tiskovne agencije.

Skupaj z ženo Betty Moore, s katero sta bila poročena več kot 72 let in imata dva sina, je ustanovil fundacijo, prek katere sta od leta 2000 v humanitarne namene namenila več kot 5,1 milijarde dolarjev.

Gordon Earle Moore je bil rojen v San Franciscu 3. januarja 1929. Izobraževal se je na državni univerzi San Jose, na kalifornijski univerzi Berkeley in na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu, kjer je leta 1954 pridobil doktorat iz kemije.