Umetnost kot spremljevalka znanosti

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Ker se ukvarjam predvsem s teoretskimi in konceptualnimi vprašanji znanosti o življenju, pri svojem delu najpogosteje uporabljam »instrument«, ki ga ima prav vsak izmed nas, hkrati pa ga nihče ne zna prav dobro predstaviti – možgane. Seveda danes ne gre tudi brez računalnika in drugih bolj ali manj zapletenih napravic.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Pri raziskovalnem delu me zanimajo predvsem stičišča med znanostmi o življenju in humanistično-družboslovnimi pojavi. To pomeni, da me zanima recimo biološki kontekst umetnosti, spolnosti, religije, ekonomije, jezika ... Zanima me, kako lahko s pomočjo tega, kar vemo o biologiji in iz nje, razložimo nekatere kompleksne družbene pojave. Pri tem najraje uporabljam primerjalni pristop in tako naravoslovne kot humanistične in družboslovne metode raziskovanja.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Ker je moje delo predvsem teoretske narave, niti ne preveč. Problematična sta edino omejen dostop do izkustvenih informacij in močno skrčen proračun za tovrstne projekte.
 

Zakaj imate radi znanost?

Predvsem, ker mi omogoča kreativno izražanje, je pomemben del moje identitete in dostojanstva. Ker omogoča edinstven način razumevanja stvarnosti in zelo reprezentativno zaznamuje naravo človeka kot biološkega in družbenega subjekta.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želim si, da bi svet čim prej spoznal, da zgolj napredek, brez temeljitega premisleka o posledicah, etiki in širšem kontekstu človekovega delovanja, ne vodi drugam kot v propad, ali če se izrazim bolj filmsko – nazaj v prihodnost. Mislim, da je pri tem zelo pomembna tudi umetnost, za katero si želim, da bi znova postala nepogrešljiva spremljevalka znanosti.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Sam se nimam za znanstvenika, kar je ljudem včasih težko dopovedati. Nase gledam bolj kot na umetnika, ki znanost in njena orodja uporablja kot temeljno izrazno sredstvo. Že od nekdaj sem na svet gledal zelo racionalno in si ga tako tudi razlagal. Znanost je s svojimi specifikami po mojem prepričanju pravzaprav ena od oblik umetnosti, prav tako kot kiparstvo, glasba, arhitektura ...
 

Tim Prezelj je diplomirani mikrobiolog in magister molekulske in funkcionalne biologije. Trenutno v iskanju primernega doktorskega (PhD) programa in mentorja. Samosvoj, rahlo ekscentričen raziskovalec, ki se zavzema za kreativno, raznoliko in vsebinsko znanost, umetnost in družbo na splošno. Foto Osebni Arhiv

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Na svoje življenje gledam kot na neprestano raziskovanje. Sicer pa se rad potapljam, obiskujem galerije, muzeje, koncerte. Sem tudi modni navdušenec in še kaj.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Navezal bi se na izjavo Jana Plestenjaka, ki je razmišljal, da se znanstvenikom godi krivica, ker raziskujejo z enako strastjo, kot umetniki ustvarjajo, le da so pri tem ujeti v zahtevo po empirični dokazljivosti svojih idej. Zato mislim, da je ključna lastnost dobrega znanstvenika kreativnost, začinjena z dobro mero vztrajnosti, potrpljenja in trme. Potrebna sta tudi strast in širok pogled na svet. Predvsem pa mislim, da znanstvenik ne sme biti ideološko obremenjen. Ideologija je vedno smrt za kreativno, svobodno in neovirano razmišljanje.


 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Na to bi znal verjetno bolje odgovoriti sicer že preminuli Walter Mercado ali kak drug vedeževalec. Lahko pa se potrudim z bolj osebnim pristopom in povem, da bi za prelomno štel širše spoznanje (znanstvene) skupnosti, da je znanost brez sodelovanja in vključevanja drugih človekovih dejavnosti, kot so umetnost, humanizem, filozofija, etika, teologija, prazna in včasih celo škodljiva in nevarna. Sam take »znanosti« niti ne bi mogel imenovati Znanost.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Glede na to, v katero smer gresta trenutno sodobna družba in svet, prav z veseljem.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor na nuklearne vire električne energije.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Težko bi se omejil samo na enega ali skupino znanstvenikov. Veliko zgodovinskih osebnosti je zelo zanimivih, hkrati pa se bojim, da smo sčasoma o mnogih izmed njih ustvarili nerealne predstave in jih s tem glorificirali. Če bi se že moral omejiti, bi izbral nemškega evolucijskega biologa druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja Ernsta Haeckla, ki je močno zaznamoval tudi mojo znanstveno pot in razmišljanje. Prav tako bi bil zanimiv pogovor z Alanom Turingom, vsekakor pa bi se rad še kdaj usedel s svojo žal preminulo univerzitetno profesorico kemije prof. dr. Milico Kač.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo avstrijskega filozofa znanosti Paula Feyerabenda Wissenschaft als Kunst, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Znanost kot umetnost.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Težko vem, kaj bi bralce presenetilo, osebno pa me preseneča predvsem, kako slabo poznamo znanstveno ozadje številnih človekovih primarnih dejavnosti, kot so spolnost, umetnost in religija.