Gradbeništvo na robu prelomnice: kako dolgo lahko še vzdrži?

Pandemija, geopolitične napetosti in vse hujše naravne nesreče so na novo opredelile zahteve po trajnosti, stabilnosti in odpornosti v celotni industriji. Spremenile so se prioritete, poslovne rešitve se osredotočajo na trajnostne prakse in stabilnejše dobavne verige. Še vedno je splošno mnenje, da se je človeštvo podalo na pot, ki ni niti trajnostna niti združljiva z razpoložljivimi viri. Ravno nasprotno temu pa imajo certifikati za izdelke z nizko porabo energije, nizkimi emisijami ali trajnostno proizvodnjo vedno večjo veljavo.

Zaradi obsežnih pretresov po pandemiji, katastrofalnih posledic vojnih žarišč in vse pogostejših ter intenzivnejših naravnih nesreč, ki vplivajo na podnebje in globalno prebivalstvo, je svet in z njim gradbeni sektor na razpotju. Pandemija je pretresla ustaljene predstave o stabilnosti in zanesljivosti, obenem pa pospešila razvoj rešitev, ki so bile prej omejene na določene vidike poslovanja.

Gradbeništvo pred izzivi trajnosti in dobavnih verig

Gradbeni projekti danes zahtevajo več fleksibilnosti in inovativne pristope. FOTO: Depositphotos

Ko se je začela vojna v Ukrajini, so številni verjeli, da bo gospodarsko tekmovanje ostalo v ospredju, a je trenutna situacija prinesla nova tveganja tudi na področju gradbeništva, ki tako išče odgovore na vrsto kompleksnih vprašanj – od povečanih stroškov materialov in pomanjkanja usposobljene delovne sile do nujnosti vključevanja trajnostnih ciljev, kot jih definirajo Združeni narodi. V tem kontekstu je nujno, da se gradbeni sektor začne lotevati izzivov v dobavnih verigah in naraščajočega povpraševanja po nizkoogljičnih rešitvah.

Glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov je nujno ukrepanje za boj proti podnebnim spremembam, kot ga opredeljuje cilj št. 13. Je to le še ena resolucija brez posebne teže ali se v ozadju skriva kaj več? Okvir ESG (Environmental, Social, Governance), ki ocenjuje podjetja glede njihovega vpliva na okolje, družbeno odgovornost in upravljanje, spodbuja bolj trajnostne in etične poslovne prakse. Cilj tega okvira je pozorno proučevanje celotne verige ustvarjanja vrednosti, od pridobivanja surovin do končnega izdelka, ter vključevanje načel krožnega gospodarstva, ki poudarjajo ponovno uporabo virov, kjer je to izvedljivo. Gradbena industrija je prav v središču teh prizadevanj.

Višji stroški materialov in energije, naraščajoča inflacija ter pomanjkanje usposobljene in izkušene delovne sile so nepredstavljiva težava za močno razdrobljeno industrijo. Veliki igralci v gradbeništvu se pogosto odločajo za podizvajalce, ki opravijo večino dela pri projektih, zato so razpoložljivost podizvajalcev, prilagodljivost njihove delovne sile in dostopnost izdelkov in materialov ključne že za začetek projekta.

Ko se izpostavi več skrb vzbujajočih področij

Gradbena podjetja vse bolj poudarjajo trajnostne materiale in okolju prijazne prakse. FOTO: Depositphotos

Pretekli geopolitični dogodki so pokazali, kako krhke so optimizirane dobavne verige. Medtem ko so podjetja optimizirala stroške, ohranjala kakovost in sledila načelom »pravočasnosti«, so se morala hkrati spopadati z zmanjšano odpornostjo kot neželenim stranskim učinkom.

Čeprav je odpornost ključna, so motnje v vsakdanjem življenju – vsaj v Evropi – takoj vplivale na gradbeništvo in izpostavile več skrb vzbujajočih področij. Delovna sila, ki je lahko prosto prehajala meje, ni bila več na voljo. Zaradi pandemije oziroma vojne v Ukrajini so uvedli omejitve pri prehajanju mej. Številni ukrajinski moški so se vrnili domov, saj so bili vpoklicani v vojsko, kar je le še povečalo težave, s katerimi so se delodajalci v gradbeni industriji srečevali že pred vojno.

Prav tako so imele težave v geopolitičnih razmerjih močan psihološki učinek. Na investicijske odločitve namreč močno vpliva zaupanje v stabilno in predvidljivo okolje. Predpostavke v finančnih modelih, razporejanje virov in dolgoročne zaveze se oblikujejo na podlagi pričakovanj, kakšna bi lahko bila prihodnost. Nova resničnost je postala velik izziv za odločevalce, saj so si morali priznati, da so dogodki, ki so se zdeli malo verjetni ali zgolj teoretični, dejansko mogoči. Povečanih napetosti, ki jih je sprožila vojna v osrčju Evrope, nihče ni upošteval pri snovanju poslovnih načrtov. Veliko časa bo preteklo, preden se bosta spet vzpostavila zaupanje in razumevanje spremenjene dinamike.

Spremembe v trendih dobavnih verig

Globalna dobavna in vrednostna veriga gradbenih materialov je razdeljena na štiri ključne stebre, ki vključujejo surovine, proizvodnjo materialov, prodajo na drobno in končne uporabnike. Na vsakem koraku prevladujejo velika podjetja, ki svojo moč še posebej izrazito uveljavljajo v fazi prodaje na drobno. Proizvajalci surovin so večinoma globalni giganti in velika podjetja za pridobivanje materialov, kot so pesek, gramoz, drobljenec in kamenje, ki se uporabljajo predvsem v gradbeništvu.

Trg gradbenih materialov je vse bolj izpostavljen dogajanjem po svetu. Vedno bolj je osredotočen na domačo proizvodnjo (reshoring), bližnje trge (nearshoring) in prijateljske države (friendshoring). Zaradi vojaških konfliktov, večje regulacije, trgovinskih vojn in inflacije, kar vse prinaša nova tveganja, se bodo morale prilagoditi tudi dobavne verige.

Dražja energija in spremenjeni gradbeni postopki

Zzavarovalnice gradbenim podjetjem pomagajo ohranjati stabilnost in varnost projektov tudi ob soočanju z novimi izzivi, kot so pomanjkanje materialov, rast stroškov in podnebna tveganja. FOTO: GrECo

Vedno dražja energija, čeprav se je dražila že pred ukrajinsko vojno, je še poslabšala težave gradbenega sektorja. Številni materiali v sodobni gradnji temeljijo na energetsko intenzivni proizvodnji, pri čemer sta jeklo in cement le dva ključna primera. Poleg teh zelo pomembnih vhodnih dejavnikov, ki ovirajo proizvodnjo, se spreminjajo tudi gradbeni postopki, kar še dodatno prispeva k učinku, ki ga imajo visoke cene energije.

Čeprav se zdi, da je celotna slika zelo temačna, pa zagovorniki trga ugotavljajo, da prihaja do sprememb prednostnih nalog in ostrejše zavesti o spreminjajočem se okolju. Vedno večji pomen imata produktivnost in trajnost. Zdi se, da v gradbeni industriji prevladuje neomajna miselnost, da je treba stvari opraviti kljub zavedanju, da so na obzorju spremembe, ki se približujejo hitreje, kot je bilo pričakovano.

Negotovost kot naravna komponenta gradbenih projektov

Gradbeni in inženirski sektor v spreminjajočem se pravnem, pogodbenem in regulativnem okolju povezujeta številne partnerje in tako ustvarjata edinstvene projekte – tudi takšne, ki jih prej na določeni lokaciji in v tej obliki niso izvajali. Ne glede na to, ali gre za načrtovanje, izvedbo ali predajo projekta, je negotovost naravna komponenta takšnih projektov.

Vsi projekti pa imajo tudi kar precej skupnega. Pri vseh je treba stalno obvladovati tveganja in upoštevati časovne roke kljub nepredvidenim dogodkom in nesrečam. Pri GrECu se zavedajo ključnega vidika panoge, in sicer da največja skrb ni fizična oziroma premoženjska škoda na nekem projektu, temveč da imajo največji vpliv na vrednost projekta predvsem na novo nastale obveznosti oziroma finančne posledice zaradi zaostankov in zamud, zato skupaj z naročniki premagujejo tudi takšne ovire.

Na podlagi stroškovno učinkovitih letnih programov in obsežnih odprtih polic sodelujejo z izvajalci, inženirji in dobavitelji ter zagotavljajo zavarovanja in pozavarovanja na odprtem trgu. Ne glede na to, ali se projekti osredotočajo na domači trg ali vključujejo tudi projekte in osebje v tujini, GrECo ponuja ustrezno zavarovalno rešitev.

Naročnik oglasne vsebine je GrECo