Učitelj kemije je najlepši poklic

Doc. dr. Miha Slapničar je raziskovalec na področju kemije v izobraževanju. Poleg tega je učitelj kemije in mentor, ki pri svojem delu neizmerno uživa. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik in senzorje za merjenje različnih fizikalno-kemijskih parametrov. Pri izvajanju kemijskih reakcij so reakcijski pogoji, pod katerimi reakcije potekajo, namreč ključnega pomena. Pri raziskovanju izobraževalne kemije pa najraje uporabljam sledilec očesnih premikov (angl. eye-tracker). S to napravo lahko zelo natančno spremljam gibanje oči, kar je statistično pomembno povezano s procesiranjem informacij ob učenju neke kemijske učne vsebine.

Miha Slapničar FOTO: osebni arhiv  

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Z uporabo inovativne metode spremljanja očesnih gibov raziskujem povezave, ki obstajajo med vizualno pozornostjo in kognitivnimi procesi posameznika, ko rešuje neki kemijski problem. Za boljše razumevanje zahtevnih kemijskih pojmov je namreč pomembno, katera vizualizacijska interesna področja opazujemo, ko rešujemo kompleksne in abstraktne kemijske koncepte. Zanima me, kakšne strategije reševanja kemijskih problemov imajo razvite eksperti in kakšne tisti, ki imajo z razumevanjem kemije težave. Pri učenju in poučevanju kemije je namreč pomembno, da med seboj sočasno povezujemo več ravni predstavitev kemijskih pojmov. Le v tem primeru je znanje kakovostno in trajno, brez napačnega ali nepopolnega razumevanja.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi omogoča razumevanje sveta na način, ki presega intuicijo in vsakodnevno izkušnjo. Ima odgovore na zapletena vprašanja, je dinamična in spodbuja kritično mišljenje. Izboljšuje življenje vseh nas; pri njej vedno obstaja občutek osuplosti, ko nekaj dojameš na globlji ravni.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Zagotovo kvalitetno in trajno znanje o kemijskih pojavih, ki so povsod okoli nas. Posameznik z bogatim znanjem omogoča reševanje globalnih izzivov in izboljšanje kakovosti življenja vseh. Kemija je kot ena temeljnih naravoslovnih znanosti v središču napredka, ki vpliva na zdravje, tehnologijo, energijo, okolje in prehrano.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Iskrica je preskočila že v osnovni šoli, ko sem zaradi navdušene učiteljice kemije začel spoznavati submikroskopski svet atomov, ionov in molekul. Navdušenje nad kemijo in raziskovanjem se je v nadaljnjem šolanju le še stopnjevalo. Velja poudariti, da ima učitelj pri takšnih odločitvah pomembno vlogo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zelo rad mentoriram mlade in nadarjene gimnazijce in študente, bodoče znanstvenike, ki bodo gonilna sila napredka. Pravijo, da si poslanstvo poučevanja dobro opravil takrat, ko te učenec v dosežkih preseže. Skrivnosti kemije z različnimi eksperimenti rad delim tudi na malih zaslonih – v oddaji Ugriznimo znanost že drugo leto gledalcem in gledalkam 1. programa RTV SLO zastavljam kemijske uganke. Pri založbi Mladinska knjiga pa pišem učbenike in delovne zvezke za kemijo v osnovni in srednji šoli. Uživam tudi v pripravi tekmovalnih pol za kemijska tekmovanja za Preglove plakete pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Disciplina. Po mojem mnenju je z njo mogoče doseči vse.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Zagotovo bo imela velik vpliv na človeštvo revolucija v generativni umetni inteligenci.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Glede na to, da imam raje poletje kot zimo, mislim, da ne. Povprečna temperatura na rdečem planetu, ki je −65 stopinj Celzija, bi namreč onemogočala sproščeno raziskovanje. Težave bi povzročala tudi atmosfera, sestavljena pretežno iz ogljikovega dioksida. Mars pa ima tudi zelo nizek atmosferski tlak. Mislim, da je na Zemlji še veliko neizkoriščenih območij, ki bi si jih veljalo podrobneje ogledati.

Miha Slapničar in Renata Dacinger, voditeljica oddaje Ugriznimo znanost. FOTO: osebni arhiv   

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Po mojem mnenju je najboljša izbira kombinacija nekaj različnih virov, med katerimi bi zagotovo izbral jedrsko energijo nove generacije ter napredno sončno in vetrno energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Odpotoval bi v 18. stoletje, v Pariz in potrkal na vrata zakoncev Lavoisier. Obiskal bi izjemnega kemika Antoina-Laurenta de Lavoisiera. Njegova dela na področju stehiometrije reakcij in kemijske nomenklature so namreč močno vplivala na razvoj kemijske znanosti 19. in 20. stoletja. Brez njega, ki velja za očeta moderne kemije, bi kemija še dolgo ostala v senci alkimije in starih teorij.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Nadobudnim bralcem priporočam brezplačne tečaje o različnih temah znanosti, na primer Coursera in edX. Za najnovejše informacije ob jutranji kavi pa vsakodnevne novice iz sveta znanosti na spletnem portalu Science Daily.