Le dve državi, ZDA in Sovjetska zveza, sta s svojimi robotskimi raziskovalci uspešno pristali na Marsu. Pod eno agencijo združena Evropa je poskušala, a neuspešno, svoje znanje in tehnologijo bo znova preizkusila čez dve leti. V orbito rdečega planeta pa so se do zdaj uspešno utirile sonde štirih vesoljskih agencij, ameriške, sovjetske, evropske in indijske. Na začetku prihodnjega leta se bo to morda spremenilo, saj bodo tja pripotovale odprave, ki bodo Zemljo zapustile v prihodnjih dneh. Že v torek bodo poskusili Združeni arabski emirati.

Ameriška odprava z roverjem Perseverance (Vztrajnost) in helikopterčkom Ingenuity (Iznajdljivost) ima velike cilje, nič manj kitajska odprava Tianwen 1 (Vprašanja nebu 1) – Kitajci, ki veliko vlagajo v svoj vesoljski progam in so denimo lani prvi pristali na nam oddaljeni strani Lune, proti Marsu pošiljajo orbiter, lander in rover.
A o tem podrobneje v prihodnji Znanosti, tokrat pa več o Upanju.

Proti Marsu bo predvidoma v torek ob 22.51 po srednjeevropskem času z japonsko raketo odpotovala prva odprava Združenih arabskih emiratov, imenovana Upanje. Bogata država se vse bolj ozira po vesolju in za 50. obletnico ustanovitve države, ki jo bodo praznovali prihodnje leto, so si zaželeli osvojiti orbito Marsa. Emirati, znani po monumentalnih gradbenih podvigih, imajo tudi v vesolju velikopotezne (čeprav zelo dolgoročne) načrte, saj so si postavili cilj, da bodo do leta 2117 na sosednjem planetu zgradili človeško naselbino. S tokratno planetarno odpravo bi radi navdušili mlado generacijo znanstvenikov in inženirjev za vesolje.



Sonda bo v sedmih mesecih od izstrelitve prepotovala 493 milijonov kilometrov. V orbiti bo, kot opisujejo na spletni strani odprave, preživela vsaj eno Marsovo leto, to je 687 dni, in zbirala podatke o tanki atmosferi. S podatki bodo znanstveniki skušali dognati, kako je današnje vreme povezano z nekdanjim podnebjem, kateri mehanizmi so povzročili, da je planet izgubil večino atmosfere, kako se ta odziva na sončni veter in kako se spreminja čez dan in skozi leto ter kako uhajata kisik in vodik.

»Odprava Upanje bo prva, ki bo poskrbela za celotno sliko atmosfere in njenih plasti,« poudarjajo v vesoljskem centru Mohameda bin Rašida. Planetarni znanstveniki menijo, da je bila atmosfera nekoč precej bolj debela, zaradi česar je bil planet vlažen, na njem pa je bila tekoča voda.


 

Ameriška izdelava, japonska izstrelitev

Kot manjši avtomobil velika sonda, ki so jo po navodilih arabskih inženirjev sestavili v Koloradu, bo proti Marsu poletela z japonskega otoka Tanegašima z raketo Mitsubishi H-IIA. To je prva odprava, ki bo proti rdečemu planetu poletela z japonsko raketo. Masa plovila z gorivom je dobra tona in pol, ko se bo to utirilo v orbito, bodo za pridobivanje energije skrbeli solarni paneli. Opremljeno je s tremi znanstvenimi instrumenti: kamero za vidno in ultravijolično svetlobo, s katero bodo proučevali prašnost atmosfere in ozon, ultravijoličnim spektrometrom za ugotavljanje prisotnosti vodika in kisika in infrardečim spektrometrom, ki so ga izdelali v sodelovanju z arizonsko univerzo, enim od treh ameriških partnerjev v projektu.

S podatki bodo dopolnili zajetno zbirko, ki jo pridobivajo roverji in landerji na površju in drugi orbiterji. Preverili bodo tudi, kaj je odkril orbiter Maven, ko je zaznal večje količine vodika, ki je uhajal s površja. Njegov vir naj bi bila vodna para, ki razpade na posamezne elemente zaradi sončne svetlobe.



Tako kot drugim je tudi tej odpravi močno ponagajal koronavirus, saj so morali zelo omejiti število ljudi, ki se na Japonskem ukvarjajo s plovilom, hkrati pa nanje pritiska ozko časovno okno, ko sta planeta ustrezno poravnana, da je pot najkrajša možna. Če zamudijo, bodo morali čakati do leta 2022. Znanstvena vodja odprave Sarah al Amiri je za portal Wired povedala, da so večino kritičnih testov opravili pred razmahom bolezni. Trenutno jim na japonskem otoku, kjer je vzletišče, nagaja močno deževje, ki pa naj bi se do predvidenega datuma poleta umirilo. Ugodno obdobje za izstrelitev letos traja do sredine avgusta.


 

Od naftne k vesoljski industriji

Odpravo so začeli načrtovati konec leta 2013, ko je dubajski šejk Mohamed bin Rašid al Maktum, premier Združenih arabskih emiratov, odredil odpravo, s katero bi počastili rojstni dan države. Ta bi po njegovih navodilih morala imeti drugačne znanstvene cilje od preteklih in biti večinoma plod domačega znanja. V sedmih letih je državi, kjer so uradno vesoljsko agencijo ustanovili šele leta 2014, to uspelo, kar je lep dosežek, h kateremu je resda precej pripomoglo dejstvo, da jim denarja ne manjka.



Vesoljska industrija je nova veja v gospodarstvu Emiratov, kjer se zadnja leta skušajo otresti odvisnosti od nafte in zemeljskega plina. Vanjo so do zdaj vložili že več kot šest milijard evrov. Lani so na mednarodno vesoljsko postajo za osem dni s pomočjo ruske agencije poslali prvega astronavta, Hazo al Mansurija, zdaj se že usposabljajo novi. Prvi Arabec, ki je odpotoval v vesolje, je bil sicer savdski princ Sultan Bin Salman al Saud, tja je poletel leta 1985 z ameriškim raketoplanom.