Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Težave roverjeve rakete, datum izstrelitve vege in skrivnostni zvezdi

Nasa je določila nov datum izstrelitve roverja, ki bo odpotoval proti Marsu, znanstveniki pa ugibajo, kaj se je zgodilo z ogromno zvezdo.
Falcon 9 FOTO: Spacex
Falcon 9 FOTO: Spacex
1. 7. 2020 | 12:35
1. 7. 2020 | 14:24
9:51

Tehnične težave na poti do Marsa


Nasa je sporočila, da zaradi tehničnih težav rakete atlas 5 podjetja United Launch Alliance spet spreminja predvideni datum izstrelitve 2,4 milijarde dolarjev vrednega roverja Perseverance. Izstrelitve ne bo pred 30. julijem. Datum pade na sredino enomesečnega obdobja, ko je zaradi lege planetov pot najkrajša. Strokovnjaki

Rover Perseverance FOTO: NASA/JPL 
Rover Perseverance FOTO: NASA/JPL 


Nase so preračunali, da izstrelitev lahko optimalno izvedejo do 15. avgusta, zdaj preverjajo, ali bi lahko skrajni rok še nekoliko podaljšali. Nova priložnost za izstrelitev bo nato šele čez dve leti. ULA je 22. junija opravila »mokro vajo«, ko so raketo prepeljali na izstreliščno ploščad 41 na Cape Canaveralu in jo napolnili z gorivi. Pri tem so senzorji za tekoči kisik javili napako in zdaj ekipe potrebujejo dodaten časa za preverjanje.


SpaceX v orbito ponesel satelit GPS


Falcon 9 GPS Space force mission Foto Spacex
Falcon 9 GPS Space force mission Foto Spacex


Rutinirano so prvo odpravo za nove ameriške vesoljske sile, ki so jih ustanovili decembra, opravili v Spacexu. V orbito so uspešno namestili nov navigacijski satelit GPS, saj želijo pri vojski zamenjati nekatere starejše modele, ki so jih izstrelili pred več kot 20 leti.



Novi GPS 3 SV03, ki so ga zgradili pri podjetju Lockheed Martin, bo zamenjal satelit, ki so ga izstrelili 10. maja 2000. V vojski niso povedali, ali bodo starega umaknili ali ga bodo premaknili v novo orbito v mreži 31 satelitov.



Sateliti so razporejeni v šest različnih orbit, v vsaki so po štirje glavni in še nekaj rezervnih. Vesoljske sile so v Sapcexu zakupile tri izstrelitve, naslednji satelit GPS SV04 naj bi poletel konec septembra, SV05 pa januarja 2021. Vojska je podjetju Elona Muska tokrat dovolila uporabo dovolj velike količine goriva, da je lahko prva stopnja falcona 9 tudi pristala, saj je dobila dovolj dokazov za zanesljivost rakete. Potisni del je bil za to odpravo nov, v Spacexu so že napovedali, da ga bodo uporabili za katero od naslednjih odprav.


 

Kdaj bo poletela vega?


Nameščanje vesoljskega tovora na zadnjo stopnjo rakete s potisnim motorjem AVUM FOTO: Jm Guillon/Esa/Arianespace/Center odličnosti Vesolje SI
Nameščanje vesoljskega tovora na zadnjo stopnjo rakete s potisnim motorjem AVUM FOTO: Jm Guillon/Esa/Arianespace/Center odličnosti Vesolje SI
Podjetje Arianespace je danes na spletni strani sporočilo, da raketa vega, s katero bosta v orbito med 53 sateliti odpotovala tudi slovenska Nemo HD in Trisat, ne bo poletela pred 17. avgustom. Takrat naj bi se vreme nad Francosko Gvajano stabiliziralo. Junija so namreč izstrelitev preprečili višinski vetrovi.

»Za določitev novega ciljnega datuma je treba uskladiti veliko parametrov in neznank, od procesov za razstavljanje ter servisiranje rakete in satelitov, do pripravljenosti in vrstnega reda drugih poletov z raketama ariane in sojuz ter razpoložljivosti in konfiguriranja nadzornih centrov. Tehnične procese je treba prilagoditi še taktiki in špekulacijam glede pričakovanih vremenskih razmer v tem delu leta, logistiki satelitskih ekip in s covidom povezanih omejitev potovanj in bivanja v Francoski Gvajani,« je za Delo pojasnil Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI.

Po njegovih pojasnilih zdaj že potekajo postopki ponovnega polnjenja baterij na raketi, kar je bilo zaradi daljšega obdobja čakanja na ugodno vreme za izstrelitev nujno. Baterije bodo morali polniti tudi na dveh oziram treh najobčutljivejših satelitih. »Ostali, ki to zmoremo, bomo s polnjenjem baterij počakali.« Iz podjetja Arianespace so še sporočili, da se medtem pripravljajo na izstrelitev rakete ariane 5, ki je predvidena za 28. julij. Rodič je pojasnil, da je izstrelitev rakete ariane 5 lažja od izstrelitve vege. »Višinski vetrovi drugače vplivajo na varnost izstrelitve vege v polarno orbito proti severu kot ariane v orbito za geostacionarni transfer proti vzhodu.«

Na vprašanje, kako lahko nove zamude vplivajo na satelit Nemo HD, je Rodič odgovoril, da bo, tako pričakujejo, ob pazljivem ravnanju s sosednjimi sateliti dobro prestal čakanje. »Rahlo nas skrbijo razmere v kupoli, kjer morajo zadrževati predpisane pogoje tlaka in temperature brez prahu in vlažnosti, kar pa v deževni dobi na višini 37 metrov nad amazonsko džunglo ni povsem preprosto. Pred kratkim je že prišlo do anomalije v delovanju tega sistema. Naj spomnim, da smo v brezprašnih halah za pripravo satelita po prekinitvi zaradi covida od marca do maja kjub vestnemu nadzoru pogojev našli prašne delce na sončnih celicah, zato čakanje na izstrelitvev na ploščadi sredi džungle ni čisto brez skrbi.«


 

Razkrili skrivnost Betelgeze?


Astronomi so pred dnevi razkrili, kaj bi lahko bil vzrok za nenavadno temnenje zvezde v ramenu Oriona. Rdeča orjakinja Betelgeza, ki je v zadnjih letih svojega življenja, je že večkrat spremenjala svetlost, a v obdobju od oktobra 2019 do aprila 2020 je presenetila vse, saj je njena svetlost padla na le 40 odstotkov običajne vrednosti. Raziskovalci menijo, da je bila to posledica oblikovanja ogromnih hladnih območij na površju, ki so podobni pegam na soncu. Zaradi nenavadnega dogajanja so menili, da bo zvezda od nas oddaljena okoli 500 svetlobnih let morda eksplodirala, a maja si je opomogla.

Primerjava zvezde pred nenavadnim izgubljanjem sijaja in potem. FOTO: ESO/M. Montargès et al.
Primerjava zvezde pred nenavadnim izgubljanjem sijaja in potem. FOTO: ESO/M. Montargès et al.


Ogromne zvezde veliko prej porabijo zaloge za fuzijo, ko se proces zlivanja elementov dokončno ustavi, se zvezda sesede in eksplodira. Ko se bo to zgodilo Betelgezi, bo na nebu več tednov, morda celo mesecev, supernova vidna tudi podnevi, ponoči pa bo svetla kot luna. Eksplozija Zemlji ne bi bila nevarna.


Zvezda, ki je izginila


Ilustracija modre spremenljivke, ki je skrivnostno izginila. FOTO: ESO/L. Calçada 
Ilustracija modre spremenljivke, ki je skrivnostno izginila. FOTO: ESO/L. Calçada 


Z zelo velikim teleskopom Evropskega južnega observatorija so astronomi zaznali izginotje nestabilne masivne zvezde v pritlikavi galaksiji Kinman. Znanstveniki menijo, da je izgubila sijaj ali pa jo je zakril oblak prahu. Alternativna razlaga pa pravi, da se je zvezda morda sesedla v črno luknjo, ne da bi pred tem eksplodirala v supernovo. »Če je to res, potem smo odkrili prvi primer, da je orjakinja končala življenje na tak način,« je komentiral vodja raziskave, doktorski študent Andrew Allan z irskega kolidža Trinity.

Pogled na ozvezdje Vodnarja in pritlikavo galaksijo Kinman:


Znanstveniki so orjakinjo – modro spremenljivko, okoli 2,5-milijonkrat svetlejšo od Sonca, opazovali od leta 2001 do leta 2011 in ugotovili, da je v zadnjem obdobju življenja. Allan je z ekipo želel vedeti, kako orjakinje umrejo, zato je bila popolna kandidatka. Zmogljivi teleskop je lani usmeril proti galaksiji, od nas oddaljeni okoli 75 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Vodnarja, zvezde pa tam ni bilo več. Spremenljivke sicer pogosto izgubijo in pridobijo svetlost, saj doživijo izbruhe materiala in posledično izgubijo maso.


Peklenski planet


Astronomi so s satelitom Tess, ki išče planete zunaj našega osončja, proučili enega najbolj vročih znanih planetov Kelt-9. Plinski velikan, ki so ga odkrili leta 2017, leži okoli 670 svetlobnih let od nas v ozvezdju Laboda. Je približno 1,8-krat večji od Jupitra in 2,9-krat masivnejši, so zapisali na spletni strani Nase. Je plimsko zaklenjen na svojo zvezdo, to pomeni, da ji vseskozi kaže isti obraz. Zvezdo obkroži v 36 urah in to v orbiti, ki ga ponese skoraj neposredno nad pola.



Od zvezde prejme kar 44.000-krat več energije, kot je Zemlja prejme od Sonca. Na površini je tako kar 4300 stopinj Celzija in na njem je tako celo bolj vroče kot na površju nekaterih zvezd. Tudi njegova matična zvezda je posebna. Je dvakrat večja od Sonca in povprečno 56-krat bolj vroča. Okoli osi se vrti 38-krat hitreje kot Sonce in rotacijo sklene v 16 urah. Hitro vrtenje vpliva na njeno obliko, na polih je sploščena, na ekvatorju pa ima izboklino. Poli so svetlejši in bolj vroči. Razlike v temperaturah na površju zvezde so tudi okoli 800 stopinj Celzija.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine