Trump bi šel na Mars

Vesolje je v središču zanimanja novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kako tudi ne, ko pa je njegov najboljši prijatelj Elon Musk, ki z zadnjimi dejanji dviguje veliko prahu, a priznati mu moramo, da je s podjetjem Spacex vsekakor preoblikoval vesoljski sektor in načine, kako se izdeluje vesoljska infrastruktura.

Trump je v inavguracijskem govoru – odtlej se je sicer zgodilo že marsikaj z njegovimi hitrimi podpisi pod celo vrsto ukazov – obljubil, da bo ameriško zastavo zasadil na Mars, ni pa v govoru omenjal Nasinih načrtov, da se bodo astronavti najprej ustavili na Luni. Musk se je ob tej napovedi nasmehnil do ušes in dvignil palce.

Osvajanje vesolja je poleg številnih prednosti, ki jih vesoljski sektor prinaša človeštvu, tudi stvar prestiža. ZDA so s pristankom Apolla 11 na površju Lune zmagale v takratni tekmi s Sovjeti, danes vznika nova tekma med ZDA in Kitajsko. Trump si je že v prvem mandatu želel, da bi astronavti znova pristali na Luni, kar bi bil vrhunec njegovega mandata, okoli nujnosti pristanka na Mesecu pa je bil nekoliko skeptičen. Ideje o osvajanju Marsa mu je Musk gotovo obširneje razložil: Musk ne skriva, da ga Luna ne zanima. V začetku tega meseca je na omrežju x zapisal: »Gremo naravnost na Mars. Luna nas moti.« Svoje načrte skuša uresničiti z največjo raketo, ki je trenutno še v razvoju, starshipom.

Če bi se ta premik zgodil, bi to pomenilo finančne posledice, in to ogromne. Program Artemis je namreč v dobrem desetletju stal že več kot 90 milijard evrov, pri čemer astronavti v tem programu še niso odleteli z Zemlje. Opustitvi Nasinega lunarnega programa bi zelo verjetno nasprotovali v ameriškem kongresu. Veliko je vprašanj okoli Nasine rakete SLS, jo bodo opustili in posel v celoti prepustili komercialnim podjetjem, seveda s Spacexom na čelu?

Po drugi strani se zdi, da ZDA ne bodo Lune tako zlahka prepustile drugim državam. Kitajska, denimo, si je postavila za cilj, da s posadko na južnem polu Lune pristane do leta 2030. ZDA bodo, kot je še nedavno dejal (zdaj že nekdanji) prvi mož Nase, na Luni pred Kitajsko tudi v tem desetletju. Po zadnjih napovedih naj bi izstrelitev odprave Artemis 3, v kateri je predviden pristanek na Luni, stekla leta 2027. Musk, sicer znan po pretirano optimističnih napovedih, je lani napovedoval, da bo njegovo podjetje prvo raketo starship brez posadke na Mars poslalo že leta 2026.

Milijarder Jeff Bezos, ustanovitelj zasebnega vesoljskega podjetja Blue Origin, se je prav tako udeležil Trumpove inavguracije le nekaj dni po tem, ko je njegovo podjetje v orbito prvič uspešno izstrelilo novo raketo new glenn. Nasa je to raketo izbrala za svojo naslednjo robotsko odpravo na Mars, Escapade, ki vključuje dva satelita, namenjena za raziskovanje sledi Marsove magnetosfere.

Nelson odstopil

S Trumpovim uradnim prevzemom predsedniške funkcije je s položaja šefa Nase odstopil in se upokojil Bill Nelson, nekdanji demokratski senator. Nelson je januarja 1986 odpotoval v vesolje z odpravo STS-61-C raketoplana Columbia in takrat postal prvi ameriški kongresnik v vesolju. Agencijo zdaj začasno vodi Janet Petro, ki je bila nazadnje direktorica Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi. Prihodnji Nasin administrator pa naj bi postal milijarder Jared Isaacman, ki je dvakrat poletel v vesolje s Spacexovim plovilom na misijah, ki ju je osebno financiral.