Trumpov kaos se nadaljuje: pomilostitev zločinca, grožnje EU, konec raznolikosti

»Ameriko bom preprosto postavil na prvo mesto,« je poudaril novi predsednik ZDA Donald Trump in z realizacijo svojih zamisli ni izgubljal časa, saj je takoj po paradi kar v športni dvorani Capital One s podpisom razveljavil 78 izvršnih odlokov svojega predhodnika Joeja Bidna.

Trumpova averzija do prejšnje vlade je bila na inavguraciji več kot očitna. »To je bila ena najslabših administracij, ne, najslabša administracija vseh časov, ki je odprla južno mejo kriminalcem in duševnim bolnikom, da so preplavili ZDA,« je dejal ob vzklikih svojih podpornikov. »Zdaj boste videli, v le petih minutah bom podpisal kakšnih 80 odlokov.« 

Ni mu uspelo podpisati 80 odlokov, temveč je svoj podpis uporabil »le« 78-krat. Med drugim je Ameriko umaknil iz pariškega sporazuma in iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), pomilostil je več kot 1500 obsojencev za napad na kongres 6. januarja 2021 in črtal Kubo s seznama držav podpornic terorizma, zdaj pa se njegovo sejanje kaosa nadaljuje na novih področjih. 

Trump odpušča zvezne uslužbence za raznolikost, enakopravnost in vključevanje

Trumpova vlada je v torek odredila, da se vse zvezno osebje za raznolikost, enakost in vključevanje (DEI) pošlje na plačani dopust in potem odpusti, poročajo ameriški mediji. Ukrep sledi Trumpovemu izvršnemu ukazu o ukinitvi programov DEI, ki ga je podpisal v ponedeljek. Zaradi pritiskov konservativnih kritikov in uporabnikov so program prav tako ukinila nekatera večja podjetja, med drugim Meta. »Zadnjih osem do deset let so nas v uvedbo teh programov silile institucije, ki so na nas konstantno izvajale pritisk. Zdaj se bo vse to spremenilo in menim, da gremo končno v pravo smer,« je dejal lastnik Mete Mark Zuckerberg.

Raznolikost, pravičnost in vključenost so (bili) organizacijski okviri za spodbujanje pravične obravnave in polno sodelovanje vseh ljudi, zlasti skupin, ki so bile v preteklosti premalo zastopane ali diskriminirane na podlagi identitete ali invalidnosti.

»Za vse, ki sprašujete: Z veseljem lahko potrdim to novico!« je ob napovedi spremembe na omrežju X zapisala predsednikova svetovalka Karoline Leavitt. 

Kadrovski urad zvezne vlade je tako zgolj en dan po inavguraciji vsem ameriškim zveznim agencijam naročil, naj do konca delovnega dne danes vse zaposlene na področju DEI pošljejo na plačan dopust in do istega roka umaknejo vse javne spletne strani, ki se osredotočajo na DEI.

Agencije morajo prav tako preklicati vsa usposabljanja, povezana z DEI, in prekiniti vse s tem povezane pogodbe. Cilj ukrepa je izničiti prizadevanja DEI po vsej državi, ki so po mnenju konservativnih kritikov diskriminatorne do skupin, ki niso pripadniki manjšin, kot so beli moški. Joe Biden je – v popolnem nasprotju s Trumpom – v času svojega predsedovanja vsem agencijam naložil, da pripravijo načrt za uvedbo raznolikosti in enakopravnosti ter izdajo letna poročila o napredku. Vlada je prvo poročilo o napredku DEI objavila leta 2022. V njem je ugotovila, da zvezna vlada zaposluje 60 odstotkov belcev in 55 odstotkov moških, na najvišjih vodstvenih položajih pa 75 odstotkov belcev in 60 odstotkov moških.

Pomilostitev na dosmrtni zapor obsojenega ustanovitelja spletne tržnice Silk Road

Prav tako je Trump kmalu po nastopu svoje predsedniške funkcije v torek pomilostil nekdanjega ustanovitelja in lastnika spletne tržnice Silk Road za trgovanje z mamili ter drugimi nezakonitimi dobrinami in storitvami Rossa Ulbrichta. Ulbricht je bil leta 2015 obsojen na dosmrtni zapor zaradi trgovine z mamili, pranja denarja in drugih zločinov.

Od leta 2011 je vodil anonimno digitalno tržnico, znano pod nazivom Silk Road, ki jo je oktobra 2013 ustavila FBI. Ob izreku kazni v San Franciscu leta 2015 je bil star 31 let. Trump je lani med kampanjo liberalcem obljubil pomilostitev Ulbrichta, če ga bodo podprli na volitvah.

Ross Ulbricht FOTO: SDNY/Reuters

Ameriški tožilec Preet Bharara je v obtožnici Silk Road opisal kot zbirališče kriminalcev, ki so upali, da bodo lahko anonimno in zunaj dosega organov pregona kupovali in prodajali prepovedane droge ter drugo nezakonito blago in storitve.

Trump je v torek na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da se je prvi polni dan svojega mandata pogovarjal z Ulbrichtovo materjo. »V veselje mi je bilo, da sem pravkar podpisal popolno in brezpogojno pomilostitev njenega sina Rossa. Lopovi, ki so si prizadevali, da bi ga obsodili, so bili nekateri od istih norcev, ki so sodelovali pri oboroževanju vlade proti meni,« je zapisal. 

Grožnje s carinami tudi EU 

Novoizvoljeni ameriški predsednik je v torek tudi Evropski uniji zagrozil s carinami, ki so po njegovih besedah edini način za odpravo trgovinskih nesorazmerij med ZDA in EU. Nakazal je še, da bi lahko desetodstotne carine na uvoz iz Kitajske začele veljati že 1. februarja, ko napoveduje tudi uvedbo carin za Mehiko in Kanado.

»Z nami ravnajo slabo, zelo slabo. Tako da se jim obetajo carine,« je na novinarski konferenci v Beli hiši glede EU dejal Trump in dodal: »Brez tega ni pravičnosti.«

Že dan prej je Trump tarnal zaradi trgovinskega primanjkljaja, češ da EU ne uvaža dovolj ameriških izdelkov, zlasti avtomobilov in kmetijskih proizvodov. To naj bi želel uravnotežiti bodisi z uvedbo carin bodisi s spodbudo za nakup več nafte in plina, poročajo tuje tiskovne agencije.

Oster trgovinski spor je med ZDA in EU izbruhnil že za časa Trumpovega prvega mandata. Ameriški predsednik je leta 2018 uvedel carine na uvoz jekla in aluminija, EU pa se je odzvala s povračilnimi carinami na ameriške proizvode, med drugim burbonski viski in motorna kolesa Harley Davidson.

Han Dženg upa na boljše odnose med Kitajsko in ZDA. FOTO: Shawn Thew/Reuters

Trump je v torek ponovil grožnje s carinami tudi glede Kitajske. »Razmišljamo o desetodstotnih carinah za Kitajsko, ker pošiljajo fentanil v Mehiko in Kanado,« je dejal in pri tem omenil enak razlog kot že v preteklosti. Medtem je kitajski podpredsednik Han Dženg pred inavguracijo v Washingtonu, kjer se je sestal s Trumpom in milijarderjem Elonom Muskom ter drugimi ameriškimi poslovneži, izrazil upanje, da bodo ameriška podjetja pomagala stabilizirati odnose med Kitajsko in ZDA.

Ko je bil Trump prvič predsednik, je uvedel carine za uvoz kitajskih izdelkov v vrednosti več kot 300 milijard dolarjev. V zadnjih mesecih je dejal, da bo obstoječe carine na kitajsko blago povišal še za najmanj deset odstotkov, kar bi škodovalo kitajskemu gospodarstvu.

Na vprašanje, kdaj bi lahko uvedli nove carine, je dejal, da je »datum, o katerem razmišljajo, 1. februar«. Prav ta datum je ta teden že omenil kot možnega za uvedbo 25-odstotnih carin proti Kanadi in Mehiki, ki ju obtožuje, da ne ustavita nezakonitega priseljevanja in tihotapljenja fentanila v ZDA.