Trije mulci, da o Nielsu Bohru ne govorimo

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Verjetno kar dialog. Najprej dialog med knjigo in bralcem. Potem dialog s samim sabo, ko tehtaš prebrano in spoznano; postavljaš enega avtorja v dialog z drugim, iščeš sintezo, nadgradnjo. Potem pa spet dialog med knjigo oziroma tekstom in bralcem, le da sem zdaj na drugi strani.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskovanje se ves čas giblje na stičišču filozofije, znanosti in literature. Ena od tem, s katero se precej ukvarjam, je filozofska interpretacija kvantne mehanike. Rezultati poskusov v kvantni mehaniki se nam lahko zdijo precej neintuitivni, a če pri premisleku upoštevamo vlogo opazovalca in opazovanega, čudnost kvantne mehanike izgine.

Drugo področje, ki se mu precej posvečam, pa je poučna knjiga za mlade. Gre za medij, ki povezuje znanost z umetnostjo, hkrati pa mora imeti posluh za mladega bralca. Poučne knjige so ključne pri oblikovanju odnosa med znanostjo in družbo, a imajo redko utrjene poti do bralcev.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Za glavni del mojega raziskovalnega dela – branje, premlevanje prebranega in pisanje – ni bistvene razlike, če le ni domača pisarna tudi šola in vrtec. Je pa v tem času odpadlo kar nekaj živega dialoga med raziskovalci in počasi ga že pogrešamo.
 

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je po mojem mnenju najboljše orodje, ki ga imamo, za pridobivanje novega znanja.
 

Dr. Tina Bilban je raziskovalka na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko, in samozaposlena v kulturi kot literarna kritičarka. Foto Blaz Samec

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Širše razumevanje znanosti. Mislim, da je pomembno, da znanstvenik razume znanje, ki ga proizvaja v širšem kontekstu razumevanja sveta, in da družba oziroma posameznik v njej čim bolj razume novo znanstveno znanje in njegov pomen. Nenazadnje znanost bistveno sooblikuje svet, v katerem živimo.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Pa saj ne vem, ali bi se opisala kot znanstvenico, bolj kot nekoga, ki prek filozofije in literature ves čas vstopa v dialog z znanostjo.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Berem, ampak to se najpogosteje tako ali drugače prevesi v raziskovanje. Pa pišem literaturo, ki z mojim raziskovalnim delom ni neposredno povezana, a gotovo vanjo prinaša velik del snovi. Predvsem pa je moj »prosti« čas zapolnjen s tremi mulci. A nazadnje tudi naše skupne dejavnosti nemalokrat odmevajo v mojem delu.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Kombinacija (samo)kritičnosti in entuziazma, radovednosti. Da izhaja iz dobrega poznavanja preteklega znanja in stremi po novem.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če je bilo 20. stoletje stoletje fizike, je 21. stoletje predvsem stoletje biologije. Si pa ne domišljam, da vem, kam vse nas bo odpeljalo.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Kaj pa vem, pot je nekam dolga.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor na čim bolj trajnosten vir, ki bi upošteval kompleksne odnose v našem naravnem okolju.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nielsom Bohrom. Prištevamo ga med očete kvantne mehanike, je pa bil po besedah kolega Wernerja Heisenberga predvsem filozof in šele nato fizik. Bohrovi pogledi na interpretacijo kvantne mehanike so se ohranili v njegovih filozofskih spisih, ki pa so pogosto označeni za nejasne. Menda je bil izjemen retorik. Z Einsteinom sta imela nekaj burnih debat o naravi kvantnega sveta, iz katerih naj bi Bohr vedno prišel kot zmagovalec. Mene že njegovi teksti vedno znova navdušijo. To bi morala biti res dolga kava.
 

Ne liži Foto Založba Miš

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Za najmlajše bralce Ne liži te knjige Idana Ben-Baraka in Juliana Frosta, vzorčni primer odlične poučne knjige za najmlajše. Slikanica je prejela tudi priznanje zlata hruška za najboljšo prevedeno poučno knjigo. Zlate hruške so nam sploh lahko v pomoč, ko iščemo odlične knjige o znanosti za otroke in mlade. Za starejše bralce pa na primer Darwin Tima Lewensa, kompleksen pretres Darwinove misli, ki nagovori tudi laičnega bralca.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Nemalokrat se fiziki zgražajo, da je škandalozno, ker po stoletju še ni splošno sprejete interpretacije kvantnih pojavov. A z vidika ohranjanja kritičnega premisleka rezultatov kvantnih eksperimentov in živega dialoga med znanostjo in filozofijo je to pravzaprav ugodna situacija.

–––
Dr. Tina Bilban je raziskovalka na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko, in samozaposlena v kulturi kot literarna kritičarka.