Tudi današnji mladi bodo jutri stari

Nekoč je živela zgarana stara krava Mrvica, ki že dolgo ni več dajala mleka. Včasih je bila koristna, zdaj je le še v luno tulila. A za to imajo kmetje običajno psa. Čemu bi torej imeli še kravo? Prispodoba o »nekoristni« starosti iz knjige za otroke O kravi, ki je lajala v luno, ni naključna: slovenska družba se stara, torej mora staranje zanimati tudi – mlajše.

A kako mladim sporočiti, da je pomembno poznati procese staranja, in kdaj ter kje naj jih z njimi seznanijo? Tina Bilban, vodja projekta Zgodbe staranja pri Inštitutu Nove revije, stavi na slikanico že v predšolskem obdobju in nato na mladinsko literaturo, ki odstirata poglede tudi na občutljive teme življenja dedkov in babic: »Literatura se je namreč izkazala kot tista, ki odlično odpira dialog o temah, o katerih sicer težje spregovorimo.« Zgodbe staranja je tudi naziv mednarodne konference, ki bo v organizaciji inštituta v Ljubljani med 13. in 14. septembrom in bo v celoti posvečena staranju, procesu, ki zadeva že vsakega petega Slovenca. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji starejših od 65 let namreč že okoli petina prebivalstva – dobrih 410.000 ljudi.

Okno v svet otroka, vrata v svet demence

Zgodba Ide Mlakar o utrujeni kravi, ki je na stara leta šla od doma, preden so jo prišli iskat, ima sicer srečen konec in širšo sporočilno vrednost: da ljudje v hlepenju po kvantiteti, po »čim več mleka«, niti ne opazijo drugih talentov in kvalitet sočloveka; kdor ima srečo, jih razvije na starost, drugi žal nikoli ... Slikanica spada v poseben »knjiž(ev)ni« paket otroške literature, ki najmlajšim, mladini in odraslim pomaga razumeti procese staranja. V paketu sta še mladinska literatura in literatura za odrasle.
Kakor pravi Tina Bilban, paket temelji na izkušnjah iz preteklih projektov pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco: »V okviru projekta smo delali z osnovnošolci različnih starostnih skupin, srednješolci, študenti in starejšimi. Predvsem pri mlajših se je izkazalo, da ob branju literarnih del prebrano doživljajo skupaj z literarnimi junaki, posledično pa spoznanja, ki jih dobijo ob branju, še dolgo ostanejo z njimi. Tako so si na primer ob prebiranju del Bombonček za dedija Edija in Babica moja pogosto pozabi zelo dobro zapomnili simptome demence, naravo bolezni ...«



Starejše bralce je, nasprotno, presenetil potencial kakovostnih knjig za otroke in mlade, saj so te po izkušnjah Bilbanove z delavnic, ko jih vzame v roke starejši bralec, odlično okno v svet otroka ali mladostnika. »Tako smo ob knjigi Bombonček za dedija Edija z dijaki Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana odpirali vprašanje, kako predšolski otrok dojema spremembe, ki jih prinaša demenca; ob knjigi Pravila treh pa smo s študenti univerze za tretje življenjsko obdobje spregovorili o tem, kako otrok doživlja staranje, odhajanje, smrt,« niza izkušnje sogovornica.

Dodana vrednost je didaktično gradivo

Na septembrski konferenci bodo javnosti prvič predstavili didaktično gradivo k paketu izbranih kakovostnih knjig na temo staranja in smrti, ki so izšle pri založbi Miš. Gradivo, pravi Bilbanova, ob vsakem izbranem delu prinaša nasvete, kako ga uporabiti pri delu z različnimi starostnimi skupinami – od najmlajših prek osnovnošolcev in srednješolcev do odraslih bralcev: »Izbrali smo pet kakovostnih literarnih del in dve neleposlovni deli – Umovadbo, že četrtič ponatisnjeno uspešnico založbe Miš, ki bralcu širi obzorje, prinaša boljše razumevanje procesa staranja, izpostavlja pomen aktivnega staranja in prinaša praktične vaje ter 50 abstraktnih izumov z razmisleki o 50 temeljnih konceptih, med njimi tudi staranja in smrti.«



Bralce vseh starosti je mogoče navdušiti za branje dobrih knjig, je prepričana Bilbanova, le včasih je treba več mentorskega angažmaja: »Med delavnicami v okviru projekta se je izkazalo, da je dobro »orodje« za popularizacijo branja tudi interdisciplinarno povezovanje področij: ko smo delali z mladimi bralci, so nekatere pritegnile knjige, druge filmi, tretje pogovor o biološkem staranju ali pa o njihovih lastnih izkušnjah – na koncu so brali in debatirali vsi.«

Dosorjeva Bukvarna kot primer dobre prakse

Raziskava slovenske bralne krajine profesorja na filozofski fakulteti Mihe Kovača kaže, da knjige bere skoraj 60 odstotkov Slovencev, največ seveda šolajoča se mladina, in da začnejo po 50. letu ljudje spet pogosteje segati po knjigah. Največ bralcev imajo romani: v starejši populaciji prevladujejo zgodovinski in klasični roman ter sodobno leposlovje, upada pa zanimanje za kriminalke in ljubezenske romane.

Primer dobre prakse pospeševanja bralne kulture na temo staranja je dom starejših občanov v Radencih (Dosor), kjer na pobudo direktorice Mateje Hauser že od 2013 poteka projekt Dosorjeve Bukvarne kot del obveznega izobraževanja zaposlenih; ti berejo izbrana literarna dela, ki odpirajo tematiko starejših generacij, in se o vsebini na vodenih razgovorih tudi pogovorijo. Obvezni sta najmanj dve knjigi s priporočenega seznama, ki ga določijo na začetku sezone.