V nadaljevanju preberite: 

Težko rečemo, kje in kdaj se je meditacija prvič pojavila. V pisnih virih izpred 1500 let pred našim štetjem se v indijskih Upanišadah pojavlja izraz dhyāna, ki pomeni mentalno prakso globoke koncentracije. Danes jo prevajamo z besedo meditacija, ki je precej mlajšega nastanka; nedoločnik meditari v latinščini pomeni premišljati, motriti ali razmišljati. Sama praksa meditacije pa je verjetno še starejša – stenske slikarije, ki upodabljajo ljudi z zaprtimi očmi v meditativnem položaju, so iz obdobja od 5000 do 3500 let pred našim štetjem.

Čeprav najzgodnejši zapisi izvirajo iz hindujske tradicije, meditaciji podobne kontemplativne prakse najdemo tudi v džainizmu, budizmu, taoizmu, krščanstvu, islamu in judaizmu. Na Daljni vzhod naj bi meditacija skupaj z budističnim izročilom v 2. stoletju našega štetja potovala po kitajski svilni poti, v vsakem novem okolju pa se je potem po svoje prilagodila tamkajšnjemu religioznemu izročilu.