Thomas Perlmann, sekretar komiteja za Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino, je sporočil, da so nagrado podelili švedskemu genetiku Svanteju Pääbu za odkritja o človeški evoluciji. Pionir raziskovanja na tem področju je odgovoril na ključna vprašanja, od kod izviramo, kdo so bili naši sorodniki in kako se Homo sapiens razlikuje od drugih vrst, ki so izumrle. 

Pääbo z Inštituta za evolucijsko antropologijo Max Planck v Leipzigu je med drugim sekvenciral genom neandertalcev, prav tako je odkril novo vrsto ljudi: denisovce. Odkril je, da so se vrste mešale med seboj in da Homo sapiens še danes »v sebi« nosi gene izumrlih sorodnikov. S svojim delom je odprl novo znanstveno disciplino: paleogenetiko, so poudarili v obrazložitvi nagrade na švedskem inštitutu Karolinska. 

»Delo dr. Svanteja Pääba je revolucionarno zato, ker je odprl povsem novo, prej neobstoječe raziskovalno okno v evolucijo naše vrste. Metode, ki jih je razvil skupaj s svojimi sodelavci, so znanstvenikom omogočile, da razvoj človeka in sorodstvene odnose med našo vrsto in drugimi nam najbolj sorodnimi (pod)vrstami (neandertalci in denisovci) raziskujejo ne več le na včasih dvoumni osnovi fosilnih ostankov, pač pa na nedvoumni osnovi dednega zapisa, ki ga vsakdo izmed nas nosi v vsaki naši celici. Vpogled v zaporedje informacij v našem dednem zapisu (zaenkrat zlasti v mtDNK in Y kromosomu) in primerjava našega zaporedja z zaporedjem sorodnih (pod)vrst je pravzaprav zelo eleganten časovni stroj, torej izjemno okno v preteklost vsakega posameznika in naše vrste kot celote,« je poudarila prof. dr. Petra Golja s katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. 

»Študija nam pomaga odgovoriti na vprašanja kdo smo in iz kje izhajamo, to je pomembno, saj nas naša zgodovino definira,« je ob tem pojasnila doc. dr. Luca Lovrečić, specialistka klinične genetike in vodja laboratorijev Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Ljubljani. Po njenih besedah odkritje ni pomembno samo zato, ker osvetljuje pot, ki jo je človeštvo prepotovalo, ampak nam pomaga razumeti, kako genetski material, ki smo ga prejeli od neandertalcev, vpliva na delovanje našega telesa, predvsem na imunski sistem. Dodala je, da je genetika res navdihujoča veda, ki vseskozi nadgrajuje svoja znanja in nam pomaga razumeti poleg naše zgodovine tudi zdravje, bolezni in lastnosti. 

Pääbu so novico povedali med jutranjo kavo. Po prvem šoku je najprej vprašal, ali lahko novico podeli s svojo ženo Lindo. 

S pomočjo naprednih tehnologij do naše zgodovine

Raziskave kažejo, da se je moderni človek Homo sapiens pojavil v Afriki pred okoli 300.000 leti, naši sorodniki neandertalci pa so se razvili zunaj Afrike in so Evropo in zahodno Azijo naseljevali pred okoli 400.000 leti do pred okoli 30.000 leti, ko so izumrli, so zapisali na spletni strani Nobelovih nagrad. Pred okoli 70.000 leti se je moderni človek razširil na druga območja planeta in več tisoč let sta vrsti živeli skupaj. Zelo zgovoren o naši preteklosti je naš genom, vendar smo šele konec 90. let dobili genom ljudi. Kako pa ga pridobiti iz fosiliziranih ostankov naših izumrlih sorodnikov? Naloga je videti skorajda nemogoča, po več tisoč letih ostanejo le delci ohranjene DNK; pa še ta se lahko pomeša z DNK drugih vrst, bakterij ali modernega človeka. Vendar težavnost naloge Pääba ni ustavila. Več desetletji je iskal metode in uspelo mu je sekvencirati mitohondrijsko DNK iz 40.000 let starega koščka kosti neandertalca, so zapisali. Primerjave so dokazale, da se je ta vrsta genetsko razlikovala od šimpanzov in modernih ljudi.

Tako so nabirali vzorce v jami Denisova, v kateri so odkrili koščico denisovancev. FOTO: AFP

A ker je mitohondrijska DNK le košček celotne slike, je delo nadaljeval. S pomočjo novih tehnologij je leta 2010 objavil genom neandertalca. Analize so pokazale, da je skupni prednik neandertalcev in Homo sapiensa živel pred 800.000 leti. S svojim delom je še pokazal, da sta se vrsti parili v več tisočletjih sobivanja in da od enega do štirih odstotkov genoma modernega človeka evropskih ali azijskih korenin izvira iz neandertalcev.

Še bolj senzacionalno pa je bilo njegovo odkrije denisovcev. V jami Denisova v Sibiriji so leta 2008 našli košček kosti prsta, star 40.000 let. V koščici je bil dobro ohranjen DNK in pokazalo se je, da gre za do takrat še neznano vrsto praljudi. Tudi ta vrsta se je parila s Homo sapiensi.

V tej jami je živela skrivnostna izumrla vrsta ljudi

»Homo sapiens ima unikatno sposobnost, da oblikuje kompleksno kulturo, napredne inovacije in umetnost ter lahko prečka morja in se naseli po vsem planetu. Neandertalci so ravno tako živeli v velikih skupinah in imeli velike možgane. Prav tako so uporabljali orodja, vendar so se v tisočih letih ta orodja le malo spremenila. Genetske razlike med vrsto Homo sapiens in najbližjimi izumrlimi vrstami so se pokazale šele s Pääbovim pionirskim delom. Nadaljnje raziskave se osredotočajo na analize teh razlik, da bi lahko razložili, kaj nas dela edinstvene,« so sklenili v obrazložitvi.

Svante Pääbo je v pogovoru za spletno stran Nobelovih nagrad ob tem dejal, da včasih razmišlja o tem, če bi neandertalci živeli še danes. »Kako bi to vplivalo na nas? BI bili priča še hujšemu rasizmu zoper neandertalce, ker so bili prav zares različni od nas? Ali pa bi morda videli sami sebe v povsem drugačni luči, če bi vedeli, da ostajajo še druge vrste ljudi, ki so nam podobne, a vendar so drugačne.«

Odkrili prvi primer predzgodovinskega mešanja sorodnikov sodobnega človeka

Vsaka nagrada prinaša ček v višini deset milijonov švedskih kron (900.000 evrov). Če je dobitnikov več, se ta znesek med njimi razdeli.

Lani sta nagrado prejela David Julius in Ardem Patapoutian za odkritja receptorjev za temperaturo in dotik.

Ključni receptorji za reflekse