Odkrili prvi primer predzgodovinskega mešanja sorodnikov sodobnega človeka

Znanstveniki so v Sibiriji odkrili 90.000 let star delec kosti mlade ženske, katere mati je bila neandertalka, oče pa denisovanec. Gre za prvo odkritje neposrednega potomca teh dveh različnih vrst sorodnikov sodobnega človeka.

Že pretekle genetske študije so kazale, da sta se ti dve vrsti človečnjakov parili med seboj, kot tudi s homo sapiensom, prednikom sodobnega človeka, a v sredo v reviji Nature objavljena študija je prva, ki je odkrila neposrednega potomca neandertalca in denisovanca. Znanstveniki so plod medvrstne ljubezni ljubkovalno poimenovali Denny, po očetu denisovancu.

»Odkritje prvega dokaza, da je prihajalo do takšnega mešanja, je navdušujoče,« je odkritje komentiral genetik Svante Paabo z Inštituta za evolucijsko antropologijo Max Planck v nemškem Leipzigu, eden izmed glavnih avtorjev študije, na spletu povzema Deutsche Welle.

Dva centimetra dolg ostanek kosti so raziskovalci z inštituta Max Planck odkrili v jami v sibirskem gorovju Altaj blizu meje z Mongolijo. Kot piše današnji Financial Times, gre za denisovansko jamo, ki je paleontološko najdišče, kjer je ekstremen mraz pripomogel k temu, da se je genetski material v ostankih človečnjakov ohranil več deset tisoč let.



Znanstveniki so doživeli veliko presenečenje, ko je analiza DNK ostanka kosti pokazala genom, ki je nedvoumno pripadal nekomu iz prve generacije hibrida neandertalca in denisovanca. Ti dve skupini hominidov sta se sicer evolucijsko začeli razlikovati pred okoli 400.000 leti, od homo sapiensa so se njuni predniki ločili pred okoli 500.000 leti.

»Že iz prejšnjih študij smo vedeli, da so neandertalci in denisovanci občasno morali imeti otroke. A nikoli si ne bi mislila, da bomo imeli takšno srečo, da bomo odkrili dejanskega potomca teh dveh vrst,« je po poročanju Finacial Timesa komentirala ena izmed avtoric študije Viviane Slon.

Paabo pa je ob tem komentiral, da je bil, ko je prvič videl rezultate analize DNK, prepričan, da »so v laboratoriju nekaj zafrknili«. A večkratno preverjanje je njega in njegovo ekipo - in nato tudi tiste, ki so študijo pregledali pri reviji Nature - prepričalo, da so bile ugotovitve pravilne.

Tako neandertalci kot denisovanci so izginili pred okoli 40.000 leti. Neandertalci so živeli v Evropi in Aziji, njihove prve fosilizirane ostanke so našli v Nemčiji že sredi 19. stoletja. Denisovanci pa so bili neznani vse do leta 2012, ko so raziskovalci z inštituta Max Planck z analizo ostanka kosti in dveh zob iz jame v Sibiriji, kjer so odkrili tudi ostanke prvega neposrednega hibrida obeh vrst, svetu razkrili njihov obstoj. Fosilizirane ostanek denisovancev so doslej odkrili le v tej altajski jami.

A analize DNK so pokazale, da so se denisovanci iz Azije selili bolj na vzhod, medtem ko so se neandertalci širili zahodno, po Evropi. Današnji Azijci imajo v svojem genomu majhen odstotek denisovanske DNK, Evropejci pa majhen odstotek neandertalske, še piše Financial Times.