Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Tako se rojeva planet

Obstoječa tehnologija še ni dovolj dobra, da bi lahko znanstveniki spremljali rojevanje planetov.
Disk okoli mlade zvezde AB Aurigae. V bližini središča je nenavaden zasuk materiala, za kar znanstveniki menijo, da je morda zametek planeta. FOTO: ESO/Boccaletti et al.
Disk okoli mlade zvezde AB Aurigae. V bližini središča je nenavaden zasuk materiala, za kar znanstveniki menijo, da je morda zametek planeta. FOTO: ESO/Boccaletti et al.
20. 5. 2020 | 15:00
20. 5. 2020 | 15:03
2:27
Okoli mlade zvezde AB Aurigae je debel disk prahu in plinov, v katerem so astronomi prepoznali spiralno strukturo, ki je morda zametek planeta.

Ti se oblikujejo v prvih nekaj milijonih let po oblikovanju zvezde z združevanjem in ohlajanjem materiala, ki je ostal po nastanku zvezde, vendar astronomi le redko dobijo priložnost za dovolj ostre posnetke mladih planetarnih diskov, v katerih bi prepoznali nastajanje protoplaneta.

Dogajanje v okolici zvezde AB Aurigae v ozvezdju Voznik, od nas oddaljene 520 svetlobnih let, so posneli z Zelo velikim teleskopom (VLT) Evropskega južnega observatorija (ESO). Nastajajoči planet vpliva na okoliški plin, saj ustvarja valove, podobno kot čoln na jezeru, je pojasnil Emmanuel Di Folco iz laboratorija za astrofiziko v Bordeauxu, ki je sodeloval pri študiji, objavljeni v reviji Astronomy & Astrophysics.



Ob tem se planet tudi vrti okoli zvezde, zato se ti valovi oblikujejo v spiralni krak, ki ga na fotografiji vidimo kot svetlo rumeno značilnost v bližini središča posnetka. Pri ESU so pojasnili, da je planet od zvezde oddaljen približno toliko kot Neptun od Sonca.

Povečava območja, kjer domnevno nastaja protoplanet. Ta je od zvezde oddaljen kot Neptun od Sonca. FOTO: ESO/Boccaletti et al.
Povečava območja, kjer domnevno nastaja protoplanet. Ta je od zvezde oddaljen kot Neptun od Sonca. FOTO: ESO/Boccaletti et al.


»Tisoče planetov zunaj našega osončja smo odkrili, toda le malo vemo o tem, kako se oblikujejo. Opazovati moramo mlade sisteme, da bi ujeli te trenutke,« je dejal Anthony Boccaletti s pariške univerze za znanost PSL. Tehnologija za zdaj tega večinoma še ne omogoča. A v prihodnjih letih se bo z vrhunskimi novimi teleskopi marsikaj spremenilo. ESO v puščavi Atakama v Čilu gradi kar 39-metrski Ekstremno velik teleskop.

 Za primerjavo: VLT sestavljajo štirje posamezni teleskopi, vsak ima 8,2-metrski premer primarnega zrcala. Tokrat so opazovanja opravili z instrumentom Sphere na VLT.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine